22. april
Danes goduje LEONIDA
Ime Leonida je ženska oblika grškega moškega imena Leonidas oziroma Leonides. Ime Leonidas nekateri razlagajo kot zloženko iz grških besed leon v pomenu »lev« in idea v pomenu »pogled, videz podoba, oblika, lastnost, mišljenje, predstava, ideja, vzor«. Drugi pa ime izpeljujejo tudi iz imena Leon in sufiksa -ides v pomenu »sin, potomec«, to je »sin, poomec Leona«.
Ženske različice imena:Lea , Leona, Levči.
Moška različica imena: Leonid.
22. april
SVETOVNI DAN ZEMLJE
22. april je svetovni dan Zemlje, katerega namen je opozoriti družbo na dejstvo, da je planet, na katerem živimo, minljiv in ranljiv, zato ga je potrebno ohranjati. Svetovni dan Zemlje je bil prvič organiziran že leta 1970, od takrat pa se vsakoletno obeležuje v več kot 192 državah. Koordinira ga globalna mreža Dneva Zemlje.
Zavedati se moramo dejstva, da Zemljo najbolj ogroža človek. Zaradi človeka so v nevarnosti rastline, ptice in druge živali, oceani, reke, travniki in gozdovi. Vse našteto je za nas nekako samoumevno, zato si težko predstavljamo, kako bi se sprehajali, če ne bi imeli gozdov, travnikov, živali, rek in kako bi živeli, če bi Zemlja nekoč preprosto nehala obstajati.
22. april 2023
MOJCA POKRAJCULJA V DOMU SVOBODE
22. aprila vas ob 10. uri vabimo v Dom Svobode Slovenska Bistrica Sobota na ogled igrane predstave Mojca Pokrajculja, v izvedbi otroške gledališke skupine Mehurčki.
VIR: Večer
FOTO: Slika z vabila na predstavo (DPD Svoboda)
22. april 2017
USPEŠNE PRIPRAVE V MAKARSKI
Od 22. aprila do 1. maja 2017, se je skupina desetih atletov po vodstvom trenerja Boštjana Fridriha udeležila priprav v hrvaški Makarski. Atleti so odlično izkoristili dane pogoje in se vsi zdravi in polni optimizma vrnili domov.
Z nestrpnostjo pričakujejo sezono na prostem, ki se bo pričela sredi meseca maja.
Uspešen start!
VIR: Atletsko društvo Slovenska Bistrica
FOTO: AD Slovenska Bistrica
ZASADITEV DREVES OB DNEVU ZEMLJE
Društvo staršev, otrok in mladine Slovenska Bistrica Bistriški škrat je v sodelovanju s KS Pohorski odred Slovenska Bistrica ob dnevu Zemlje organiziralo zasaditev dreves. Drevesa vrste stebrasti gaber so v petek, 22. aprila 2016, zasadili na zelenici pred blokom na Tomšičevi ulici v Slovenski Bistrici.
Dan Zemlje so obeležili tudi predstavniki Društva Vintgar, KS Alfonza Šarha Slovenska Bistrica, Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica, Medobčinske turistične zveze Slovenska Bistrica in Komunale Slovenska Bistrica, ki so drevesa zasadili v drevoredu pred slovenjebistriškim pokopališčem.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
PET KOLES ZA PET NAMENOV
Ob dnevu Zemlje so v Slovenski Bistrici dražili pet koles: za Simona Vogrinca, afriški Darfur, za igrala, paviljon in sprehajalno pot
Klub študentov Slovenska Bistrica in društvo Vintgar sta v nedeljo, 22. aprila 2012, na dan Zemlje organizirala dražbo koles. Študentje so se odločili, da bodo poiskali odpisana kolesa, jih preuredili in prodali na dražbi, z izkupičkom pa pomagali izboljšati svet. Glavna organizatorka Mojca Bečaj je pod arkadami bistriškega gradu razložila, da je na dražbi pet koles in da ima vsako kolo svojo zgodbo, svoj namen.
Dražbeno kladivo je po nagovoru v roke vzel dražitelj Bojan Sinič, urednik bistriškega tedenskega časnika Panorama. Pravšnji mož za tak posel: gostobeseden, provokativen in domiseln. Organizacija je na ravni deževnega vremena, je uvodoma rekel dražitelj in obiskovalce seznanil s pravili in izklicno ceno. Ta je za vsako kolo znašala 25 evrov. Tudi za predpotopno žensko kolo in otroško, ki je v višino merilo nekaj decimetrov. Prvo kolo je podaril Uroš Mikolič, je modre barve in ekološke izdelave, popravili so ga lutkarji Koruznega zrna, okrasili otroci iz bistriškega vrtca. Zanj so se potegovali trije kupci in najvišjo ceno je postavil kupec iz Makol Boštjan Gril. “Prvič, drugič, tretjič, kolo je prodano za 60 evrov,” je zavpil dražitelj in udaril s kladivom po govorniškem odru. “Izkupiček gre v dobrodelne namene, in sicer za ureditev sprehajalnih poti ob potoku Bistrica v Slovenski Bistrici,” je skomignil z rameni Sinič in si mislil, da s tem denarjem niti malice za delavce ne bo.
Drugo kolo je bilo na dražbi zato, da z izkupičkom prebelijo paviljon v bistriškem parku. “Zanj bo treba globoko seči v denarnico,” je zinil dražitelj in rekel, da je kolo v vatikanskih barvah in zato vredno najmanj 500 evrov. Kolo so popravili učenci OŠ Pohorskega odreda. “Dražba meče rokavico občini in zavodu za kulturo,” je izzival dražitelj, “urejanje parka je namreč njuna naloga!” Kolo ni doseglo astronomske cene, največ je zanj ponudil Boštjan Gril, 65 evrov je bil dokončni izkupiček “vatikanskega” kolesa. Tretje kolo je bilo zapisano Simonu Vogrincu, fantu, ki je na Jahorini izgubil nogi. Kolo so popravili na Drugi osnovni šoli Slovenska Bistrica. Dražitelj je zanj iztržil 70 evrov. Četrto kolo so popravili in za dražbo uredili bistriški študentje in kolesarski center Germ. Ker nekaj časa ni bilo prijave za nakup, je zadrego reševal dražitelj z besedami: “Gospe in gospodje, gre za unikum, kolo je vredno najmanj tisočaka!” Te cifre kolo seveda niti v sanjah ne bi doseglo. Prodano je bilo za 85 evrov. Peto kolo je bilo nekaj posebnega. Zaradi namena. Izkupiček bo šel v roke Darfurcem. Z denarjem naj bi kupili vodno črpalko. Kolo so popravili in opremili dijaki bistriške srednje šole. Ker se je zanj spet potegoval Boštjan Gril, je dražitelj občinstvu predlagal, da se čim prej preveri kupčevo finančno poreklo. Kolo so dražili najdlje. In pri stotih evrih je moral Sinič udariti s kladivom in vzklikniti: “Prodano!”
Pet koles so kupili trije: Boštjan Gril tri, po eno Iva Stegne iz Kostanjevca in Moe Kavčič iz Slovenske Bistrice. Na dražbi so zbrali 380 evrov, in če k vsoti dodamo še prostovoljni prispevek direktorja Komunale Blaža Gregoriča, je v nedeljsko zakladnico dobrote kapnilo 405 evrov.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Dražba koles v Slovenski Bistrici (z leve): Moe Kavčič, Boštjan Gril, Iva Stegne in Mojca Bečaj (Zdenko Kodrič)
LITER VODE ZA ZMAGO
Zmagovalci tretjega predtekmovanja 6. otroške varnostne olimpijade v Slovenski Bistrici so domačini
Da je tekmovalnost vseeno na prvem mestu, četudi naj bi bili v ospredju predvsem igra in zabava, s katero pridobijo otroci potrebno znanje o varnosti in samozaščiti, je bilo začutiti že pred začetkom tretjega predtekmovanja 6. otroške varnostne olimpijade na dvorišču Druge osnovne šole Slovenska Bistrica, kjer se je za finalno prireditev, ki bo 9. junija v mariborski Dvorani Tabor, pomerilo 16 osnovnih šol. Še preden so se že znanim finalistom 6. otroške varnostne olimpijade (osnovne šole Koper, Cirila Kosmača Piran, Majšperk – združena ekipa podružnic Stoperce in Ptujska Gora ter Ormož) pridružile še Druga osnovna šola Slovenska Bistrica ter osnovni šoli Pohorskega odreda – podružnica Zgornja Ložnica in Dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec, so tekmovalci namreč stikali glave in kovali taktike za posamezne igre, da bi se kar najbolje odrezali med konkurenti, vse skupaj pa so “nadzorovali” policisti. Eni – tisti v civilu – so bili del sodniške ekipe, uniformirani, predvsem “gostitelji” s Policijske postaje Slovenska Bistrica, pa so skrbeli za prometno in drugo varnost.
Pravila so, vendar ne stroga
Oče olimpijade Zlatko Kšela s Policijske uprave Maribor, ki prireditev organizira od leta 2006, razlaga, da je namenjena otrokom četrtega razreda, tema olimpijade pa je varnost. “Vse, kar delamo, je igra, skozi njo pa otroci spoznavajo resnost posameznih vsebin, ki zadevajo varnost. Tekmovanje je sestavljeno iz štirih iger, to so človek, ne jezi se, spretnostna vožnja s kolesom ter odgovarjanje na 50 vprašanj s področja varnosti oziroma vsakdanjega življenja, ko počenjamo majhne neumnosti, nastane pa lahko prava tragedija. Četrta igra je otrokom najverjetneje najbolj zanimiva, saj s tako imenovanimi brentačami oziroma vedrovkami ciljajo z vodnim curkom skozi majhno luknjo. Najboljši je tisti, ki na koncu zbere največ vode. Ja, voda je tista, ki odloča, saj zmagovalec za vsako zmago prejme liter vode,” je pojasnil Kšela, ki po izkušnjah z minulih tekmovanj sodi, da se taka naložba v prihodnost zelo obrestuje. Otroci se namreč seznanijo z različnimi zadevami s področja varnosti in obenem spoznajo, tako Kšela, da policisti vendarle niso tisti bavbavi, ki samo kaznujejo, ampak znajo tudi svetovati oziroma delovati vzgojno.
Ko je bilo že vse nared za začetek, je pred uradnim odprtjem predtekmovanja varnostne olimpijade zbrane pozdravila še ravnateljica šole gostiteljice Sonja Arbeiter. “Na šoli med drugim izvajamo projekte o varnosti v cestnem prometu, dan šole je bil posvečen varnosti v cestnem prometu, s pomočjo staršev pa smo kupili tudi pet šolskih koles, s katerimi se lahko otroci pripravljajo na kolesarski izpit. K dobremu rezultatu bo najbrž pripomoglo tudi tekmovanje v spretnostni vožnji s kolesom in poznavanju cestnoprometnih predpisov,” je Arbeiterjeva ocenila ekipo gostiteljev.
Prva igra je bila metanje kocke in odgovarjanje na vprašanja, na katera so morali odgovarjati tudi mentorji, druga je bila spretnostna vožnja s kolesom, tretja sestavljanje simbolov in četrta ciljanje tarče z vodnim curkom. Da je vse potekalo po predpisih, je skrbela že izurjena sodniška ekipa policistov s policijskih postaj Maribor I in II, ki v isti zasedbi sodelujejo že od začetka. “Pravila so, vendar niso stroga. Sodniki, ki jih vodi Miran Dorič, prej mariborski policist, zdaj pa na Policijski akademiji v Ljubljani, jih tudi prilagajajo danemu trenutku, vendar, kar je najpomembnejše, nihče ni zaradi tega v slabšem položaju. Dobljene točke se preračunajo v vodo, ki jo tekmovalci zbirajo, in najboljši je tisti, ki ima na koncu največ vode v vrču. Prav zato je zmagovalca, ki v posamezni igri prejme liter vode, nemogoče napovedati. Tukaj ni kuhinje,” je v šali pripomnil Kšela.
Tekmovalci z veliko samozavesti
In začelo se je! To je bilo mogoče razbrati tudi med udeleženci. “Saj bo šlo. Popolnoma zaupam svoji skupini, ker menim, da so bile priprave učinkovite. Dobivali smo se tudi pred poukom ali po njem, vnaprej smo se preizkusili v posameznih igrah in utrjevali teoretično znanje. Zato ni razlogov, da ne bi pričakovali zmage,” je optimistično napovedovala Lea Potočnik iz Osnovne šole Franca Lešnika – Vuka Slivnica, katere učenci so na lanski finalni varnostni olimpijadi zasedli prvo mesto. Povsem podobna so bila tudi pričakovanja učencev, ki so, kot pravijo, pridno trenirali in se učili pravilnih odgovorov na zastavljena vprašanja. “Učiteljica nam je razdelila vloge, tako da vsak ve, kakšna je njegova naloga. Sam bom tekač in prinašalec vode, medtem ko bo vožnja s kolesom pripadla Mihaelu, saj je, kot pravi, v tem najbolj spreten,” je dejal Vid Greif, medtem ko je bil Mihael Štancer vase res prepričan. “Veliko sem treniral doma in si tako kot na tekmovanju stezo označil s stožci,” je pripomnil. Nič drugega kot zmago v ciljanju z vodnim curkom pa je napovedoval tudi njegov kolega Enej Kapun. Dejal je, da z vodnim curkom sicer ne bo ciljal, bo pa pomagal kar se da hitro in močno črpati vodo, ki je potrebna za dovolj močan curek, da zadenejo majhno luknjico. O svoji sposobnosti ne dvomi, saj se je velikokrat preizkusil doma, ko so polnili avtomobilske pnevmatike in nogometne žoge.
Učenci tekmovanja ne jemljejo zgolj kot zabavo, pravi Kšela, saj je udejstvovanje za nekatere pomenilo resen boj. “Saj sem vedel, da boš zamočil. Jaz bi moral metati ali odgovarjati namesto tebe …”, “Pa kaj nisi rekel, da obvladaš?” so bili med drugim stavki učencev tistih ekip, ki so dosegle “le” 80 točk namesto 100, kolikor jih je pripadlo zmagovalcem. Da je zadeva v posameznih primerih dobila tudi grobe razsežnosti, so dokazovale ostre besede četrtošolcev, ko ob njih ni bilo mentorja in so nekateri želeli med seboj tudi fizično obračunati. Sicer pa predtekmovanja niso vzeli resno samo nastopajoči. Svoje je prišel vzpodbujat tudi vodja policijskega okoliša Davorin Ramšak, ki pokriva območja Zgornje Polskave, Šmartna na Pohorju in KS Tinje. Dejal je, da jim privošči uvrstitev v finale, četudi sta v ospredju druženje in učenje za varno in dobro življenje.
Za tri vstopnice se je borilo 16 osnovnih šol
Poleg gostiteljice predtekmovanja varnostne olimpijade so pred Drugo osnovno šolo Slovenska Bistrica tekmovali še učenci osnovnih šol Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, Zgornja Ložnica, Antona Ingoliča Spodnja Polskava, Antona Ingoliča – podružnica Pragersko, Antona Ingoliča – podružnica Zgornja Polskava, Oplotnica, Pohorskega odreda Slovenska Bistrica – podružnica Zgornja Ložnica, Partizanska bolnišnica Jesen – Tinje, Laporje, Črešnjevec, Poljčane, Rače, Fram, Franca Lešnika – Vuka Slivnica pri Mariboru, Dušana Flisa Hoče in Starše.
VIR: Gabrijel Toplak, Večer
FOTO: Učenci se na tekmovanjih v varnostni olimpijadi pomerijo tudi v “streljanju” z vodnim curkom (PU Maribor)
FOLKLORNA REVIJA
Po nastopu otroških folklornih skupin iz občin Oplotnica in Slovenska Bistrica bodo danes zvečer v bistriški srednji šoli nastopili še odrasli folklorni plesalci. Revija, ki jo organizirata javni sklad za kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih društev Slovenska Bistrica, se bo začela ob 19. uri. V dvorani srednješolske telovadnice bodo plesali in peli člani folklornih skupin iz Poljčan, s Črešnjevca, Keblja, iz Makol, Tinja in z Zgornje Ložnice. Revijo bo spremljal strokovnjak za folkloro Rastko Samec.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
Umrl je direktor MARKO DRNOVŠEK
Marko Drnovšek se je rodil 16. junija 1925 očetu Dominiku in materi Pavli, rojeni Krulc, v Slovenski Bistrici, kjer je preživel tudi del otroštva. Družina se je nato preselila v Laško.
Gimnazijo je obiskoval v Celju, nato pa nadaljeval študij elektrotehnike v Zagrebu (Hrvaška), kjer je diplomiral leta 1951.
Z družino se je leta 1954 preselil v Maribor in se zaposlil v mariborski Elektrokovini, kjer je ostal do upokojitve.
Že kot mlad inženir se je izpopolnjeval v tujini. S pridobljenim znanjem in organizacijskimi sposobnostmi je pripomogel k razvoju in modernizaciji matične delovne organizacije, ki je postala znana tudi izven meja takratne države in bil tudi njen dolgoletni direktor.
Marko Drnovšek je umrl 22. aprila 2003 v Mariboru.
VIR: biografski-sb.si
RIBIŠKA SREČA
Frediju Ojcingerju, članu bistriške ribiške družine, se je pred dnevi nasmehnila sreča; v ribniku Videž pri Slovenski Bistrici je ulovil krapa, tžkega kar osemnajst kilogramov. Isti dan so iz ribnika potegnili še nekaj krapov po šest, sedem in devet kilogramov.
VIR: Večer
FOTO: Večer
DVE FIČKOVI CENI
Tovariš urednlk,
Prosim, odgovorite mi na dve vprašanji:
1. Zakaj velja Fiat Zastava 750 v Mariboru 1,146.876 dinarjev, v Celju pa 1,146,392 dinarjev
2. Ali je bila tovarna Crvena zastava pred prvim aprilom tako velikodušna, da je prevoz vozila do kupca plačala sama, in kje je zdaj tisti višek denarja, ki ji je nastal sedaj, ko je preložila prevozne stroške v breme kupca)
D.K. Poljčane
1. Ker so trgovci izračunali dve verziji prevoznih stroškov: eni veljajo za Ljubljano in Celje,
drugi pa Maribor. Baje bodo te stroške kmalu »poenotili«.
2. Ni bila tako velikodušna, ampak je prevozne stroške vkalkulirala v ceno avtomobila. Tisti višek je ostal tovarni in v resnici le slabo prikriva podražitev vozila.
Uredništvo
VIR: MI – VI, Večer
FOTO: Crvena zastava
Rodil se je ravnatelj IVAN AJDNIK
Ivan Ajdnik se je rodil 22. aprila 1950 v Slovenski Bistrici očetu Ivanu Ajdniku in materi Marici Ajdnik, rojeni Štern. Ima eno sestro.
Osnovno šolo je obiskoval v Slovenski Bistrici in šolanje nadaljeval na 2. gimnaziji v Mariboru. Po uspešno opravljeni maturi je študiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani na oddelku za enopredmetno psihologijo in si pridobil izobrazbo univerzitetni diplomirani psiholog.
25. decembra 1976 se je poročil z Boženo Ajdnik, rojeno Jezernik. V zakonu sta se jima rodili hčerki Katja in Barbara.
Njegova prva zaposlitev je bila na Celodnevni osnovni šoli v Poljčanah. Po odsluženju vojaškega roka, maja 1978, se je zaposlil na Občinski izobraževalni skupnosti Slovenska Bistrica kot psiholog strokovnega tima v šolski svetovalni službi, za potrebe osnovnih šol občine Slovenska Bistrica. Leta 1980 se je strokovni tim dveh psihologov in enega pedagoga priključil OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, kjer so še naprej izvajali šolsko svetovalno delo za potrebe osnovnih šol občine. V tem času je bil izbran za vodjo strokovnega tima šolskih svetovalnih delavcev, leta 1986 je bil imenovan za pomočnika ravnatelja na OŠ Pohorskega odreda, 1. aprila 1992 pa tudi za njenega ravnatelja.
Pouk na OŠ Pohorskega odreda so izvajali za več kot 1500 učencev, po 5 oddelkov v vsakem razredu, poleg tega pa še na Podružnični OŠ Zgornja Ložnica od 1. do 6. razreda, za okoli 90 in občasno tudi več učencev, kar je predstavljalo izjemno prostorsko stisko. Zaradi prostorske stiske so imeli težave pri postopnem uvajanju 9 – letne osnovne šole, čeprav so bili učitelji in drugi strokovni delavci strokovno pripravljeni na prehod. Opozarjali so občino, da bi morali v mestu zgraditi še eno osnovno šolo, kar je pokazala tudi občinska študija šolskega prostora. Tako so se mestne krajevne skupnosti skupaj z občino odločile, da bodo poleg ministrstva za šolstvo zagotovili potrebna finančna sredstva. Temeljni kamen za gradnjo 2. osnovne je bil položen aprila 2007, pouk v njej pa se je začel 1. septembra 2008.
V času, ko je OŠ Pohorskega odreda vodil Ivan Ajdnik, so dosegli številne uspehe na različnih tekmovanjih, glede na športne dosežke je bila »njegova« šola izbrana za najbolj športno šolo v državi. Pridobili so tudi naziv kulturna šola. Sodelovali so v številnih projektih, med katerimi je še posebej pomemben projekt Comenius, kjer so sodelovali s številnimi državami v EU. Pri pedagoškem vodenju šole je dajal poseben poudarek delu z učenci, strokovnemu izpopolnjevanju, dobremu medsebojnem sodelovanju z učitelji, s starši ter lokalno skupnostjo. Učitelji in drugi strokovni delavci so imeli možnost izbire različnih strokovnih izobraževanj. Da so na šoli delali strokovno, so potrdile izbire Zavoda za šolstvo OE Maribor, ki so med njihovimi učitelji izbrali več vodij študijskih skupin.
Ivan Ajdnik se je upokojil 1. junija 2012, po več kot dvajsetih letih uspešnega vodenja šole.
VIR: biografski-sb.si
V STUDENICAH UPRIZORIJO DAVEK NA SAMCE
V nedeljo, 22. 4. 1934, je v Studenicah društvo tamkajšnjih kmetskih fantov in deklet pod vodstvom učitelja Štefancijoze uprizorilo tridejansko burko “Davek na samce”. Predstava je bila kakor nalašč za smeha željno publiko, ki je v Studenicah ni manjkalo. To je bilo opaziti pri vseh tamkajšnjih predstavah, nedeljska pa je dosegla rekord, saj je bilo na predstavi toliko ljudi, da se ni v sobo, kjer so igrali predstavo, ni mogel prebiti nihče, ki je prišel nekoliko pozneje. Gledalci, po večini iz vrst kmetskih fantov in deklet ter drugi, so se venomer smejali, tembolj, ker so nekateri igralci večkrat kaj pridejali in besedilo po svoje zasukali. Krohot je dosegel višek, ko sta nastopili energični Liza in Reza. Videti je bilo, da jim take burkaste burke zelo ugajajo. igralci so se kot običajno vsi potrudili, za kar so želi s strani hvaležne publike mnogo priznanja.
Hvalevredno je, da ima mlado, komaj ustanovljeno društvo tudi že svoj tamburaški zbor, ki ga vodi domači šolski upravitelj g. Živko in je tokrat med odmorom že prvič nastopil. Pred zadnjim dejanjem so nastopili tudi pevci. Oder se je obogatil z novo prikupno zaveso.
VIR: Večernik
Rodil se je kartograf in topograf GEORG MATTHÄUS VISCHER
Georg Matthäus Vischer se je rodil 22. aprila 1628 v Wennsu v Avstriji.
Kot vojak je verjetno sodeloval v tridesetletni vojni, od leta 1654 do okoli leta 1669 je bil v duhovniški službi, nato se je popolnoma posvetil kartografiji.
Prvo večje delo je bil leta 1669 iz 12 listov sestavljeni ‘Zemljevid Gornje Avstrije’, drugo pa 16-listni ‘Zemljevid Spodnje Avstrije’ leta 1670; leta 1671 je začel pripravljati 12-listni ‘Zemljevid Štajerske’ (1678). Hkrati so izhajala topografska dela: likovno je najbolj uspela ‘Topographia Archiducatus Austriae Inf. Modernae’ leta 1672, tej je sledila leta 1681 tudi za slovenske dežele pomembna ‘Topographia Ducatus Stiriae’ s 392 upodobitvami štajerskih mest, trgov, samostanov in gradov ‒ razširjeno izdajo so delno pripravili drugi avtorji (ok. 1700). Vischerjeva ‘Topografija vojvodine Štajerske’ vključuje 142 motivov s sedanjega slovenskega državnega ozemlja, med katerimi so tudi topografije mesta in gradu Slovenska Bistrica.
Med sodelavci sta bila tudi Andreas Trost in M. Greischer, poznejša bakrorezca J. V. Valvasorja. Delo je pendant Valvasorjevi ‘Topografiji vojvodine Kranjske’ (1679) in eden najpomembnejših virov za preučevanje krajevne zgodovine Štajerske.
Faksimilirani ponatis dela Vischerjeve topografije je izšel leta 1971 v Ljubljani, celotni ponatis pa leta 1975 v Gradcu (Avstrija).
Georg Matthäus Vischer je umrl 13. decembra 1696 v Linzu (Avstrija).
VIR: biografski-sb.si