26. april
Danes goduje PEREGRIN
Ime Peregrin izhaja iz italijanskega imena Pellegrinus, ki je nastalo iz latinske besede pellegrinus v pomenu »tujec, romar«.
Ženska različica imena: Peregrina.
26. april
SVETOVNI DAN INTELEKTUALNE LASTNINE
Svetovni dan intelektualne lastnine 26. aprila obeležujejo vse države članice Svetovne organizacije za intelektualno lastnino, med katerimi je tudi Slovenija. Cilj svetovnega dneva intelektualne lastnine je ozaveščanje o pomembnosti varstva pravic intelektualne lastnine za krepitev ustvarjalnosti in inovativnosti in počastitev prispevka izumiteljev in umetnikov k razvoju družb po vsem svetu.
NA BISTRIŠKEM POHORJU ŽE 7. FESTIVAL MIRU IN ŠARHOV POHOD
V soboto, 26. aprila 2014, sta že sedmo leto zapored potekala na Bistriškem Pohorju Festival miru in Šarhov pohod po poteh Pohorskega bataljona. Organizator so bila, kot vsa leta doslej, bistriška veteranska združenja, tako pohoda kot festivala pa so se poleg številnih pohodnikov in drugih gostov udeležili tudi visoki predstavniki veteranskih združenj in društev, borci NOB ter veterani Sarajeva in Dubrovnika.
Dopoldan so se udeleženci zbrali pri Treh žebljih na Osankarici, kjer je leta 1943 padel Pohorski bataljon in počastili spomin na borce in legendarnega Šarha ter njegove tri sinove. Osrednje dejanje Festivala miru pa je potekalo pri Treh Kraljih. Osrednji govornik je bil predsednik države Borut Pahor, ki je v svojem nagovoru poudaril vlogo slovenskega naroda tako med drugo svetovno vojno kot med osamosvojitveno vojno.
Toda še vedno so različni pogledi na polpreteklo zgodovino, ki netijo čustva in razprtije, zato pa sta potrebna strpnost in zavedanje, da bi dosegli isti cilj, to je boljšo prihodnost za vse generacije. V programu prireditve je sodeloval tudi orkester policije, pesmi tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič pa so odmevale med pohorskimi gozdovi. V okviru Festivala miru in Šarhovega pohoda so v petek, 25. aprila, v veteranskem centru Brinje, posadili tudi lipo miru in prijateljstva.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Edvard Grobler
MNOŽICA NASTOPAJOČIH
V petek, 27., in v soboto, 28. aprila 2012, je Boksarski klub Slovenska Bistrica izvedel državno prvenstvo v boksu, na katerega je bilo prijavljenih skoraj 120 boksarjev. Kvalifikacije v kategorijah do 69, do 75, do 81 in do 91 kilogramov so bile že v četrtek, 26. aprila. Prireditelj prvenstva, KB Slovenska Bistrica, je zaradi popularizacije tega športa prvenstvo izpeljal v športni dvorani v Slovenskih Konjicah. V članskih kategorijah bo v ring stopila večina lanskoletnih prvakov, ki so naslove osvojili na prvenstvu v Mariboru, gledalci bodo lahko pozdravili tudi Gregorja Debeljaka, Aljaža Venka, Matica Samasturja in Labinota Xhoxhaja, ki so pred dnevi nastopili na kvalifikacijah za uvrstitev na olimpijski turnir.
VIR: Zmago Gomzi, Večer
V GRADU SEDEM RODOV IN TRINAJST UMETNIKOV
Na razstavi v bistriškem gradu dela primorske umetniške družine Šantel s predniki in potomci
Galerija Grad v Slovenski Bistrici bo od danes prizorišče razstave o umetniški družini Šantel s predniki in potomci. Na tiskovni konferenci sta o razstavi, ki so jo odprli 26. aprila ob 18.30, govorila direktorica Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica Herta Žagar in avtor razstave ter skrbnik zapuščine Šantlovih Igor Longyka. Žagarjeva je povedala, da je razstava pomembna tudi za Slovensko Bistrico, saj je bila Avgusta Šantel ml. učiteljica v bistriški šoli, učila je med letoma 1902 in 1904. Bila je glasbenica in odlična slikarka, zlasti akvarelistka.
Igor Longyka je dejal, da je bila prva razstava o družini Šantel v Novi Gorici. To pa zato, ker družina izhaja od tam; tam so živeli od leta 1873 do leta 1915. Bistriška razstava bo nekoliko drugačna od prejšnjih dveh. Gre za nadgradnjo, ki je nastala na osnovi novih raziskav zapuščine. Predstavlja enajst slikarsko bolj ali manj nadarjenih umetnikov sedmih rodov, dodatno pa bodo predstavili še fizika in matematika Antona Šantla. Osnovni skelet razstave tvori opus Avguste Šantel mlajše. Slikarka je v Slovensko Bistrico prišla natanko pred 110 leti. Pomembna obletnica je povezana tudi s Sašem Šantlom, ki ni bil samo slikar, ampak tudi vsestranski glasbenik. Večina njegovega razstavnega opusa je nastala v tesnem sodelovanju z ljubljansko glasbeno matico, ki letos praznuje 140-letnico. Longyka je še opozoril, da se korenine slikarskega rodu Šantlovih začnejo pri goriškem rojaku Jožefu Tomincu (1790-1866). SIikar je delal v Trstu in zaslovel kot portretist.
Razstavo je odprl bistriški župan Ivan Žagar, otvoritveno slovesnost sta popestrili glasba slikarja in skladatelja Saša Šantla in poezija pesnika Tomija Ramadanovića. Nastopili so mladi violinist Oskar Longyka, pianistka Manca Trček, recitator Jure Longyka in povezovalka programa Eva Longyka Marušič.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Naslovnica kataloga razstave
MIRAN VODOVNIK KLJUB DEŽJU SKORAJ 20 METROV
Slovenski metalec krogle Miran Vodovnik (Almond Slovenska Bistrica) je zmagal na mednarodnem atletskem mitingu v Zagrebu. Kljub hudemu nalivu se je približal 20 metrom (19,72 m). Zmagali sta tudi Goričanka Mojca Črnigoj, prav tako v suvanju krogle (15,83 m), in Elizabeta Andželovič (Kladivar Celje) v metu kopja (49,85 m).
VIR: sta
KMETJE GROZIJO, DA BODO ZLIVALI GNOJNICO
Okrog črpališča je 14 hektarov zemlje, ki pa je kmetje ne smejo gnojiti • Zato zahtevajo 60.000 tolarjev kot nadomestilo
“Če kmetje od občine Slovenska Bistrica in bistriške Komunale ne bomo dobili nadomestila oziroma rente za zemljo, ki jo imamo ob črpališču pitne vode v Šikolah na Dravskem polju, bomo protestirali. Lahko se zgodi, da bomo zemljo pognojili,” je včeraj povedal Milan Unuk, kmet iz Zgornjih Jablan v občini Kidričevo.
Okrog šikolskega zajetja je zemlja, ki je v lasti kmetov in sklada kmetijskih zemljišč. Večina teh parcel, ki skupno merijo 14 hektarov, je posejana s travo, nekaj pa tudi s poljščinami. Unuk je še povedal, da sta komunala in občina kmetom obljubili, da bodo na hektar dobili 60 tisoč tolarjev nadomestila. To pa zato, da ne gnojijo z gnojnico niti z umetnimi gnojili. Deset lastnikov je ta dogovor spoštovalo tri leta. Letos pa ga ne bodo več, kajti od občine in komunalnega podjetja niso dobili niti tolarja. Unuk je še dodal, da te parcele niso deležne niti državnih subvencij, saj država ne subvencionira travnikov. Že lani je bilo nekaj težav in takrat je v znak nezadovoljstva blizu zajetja zlil nekaj gnojnice. Ko je to storil, so kmetom denar takoj nakazali. “Tudi letos bo tako. Okrog šikolskega črpališča pa bo zagotovo več gnojnice, kot je je bilo lani,” je opozoril Unuk. Občini Slovenska Bistrica predlaga povezovanje z občinama Kidričevo in RačeFram. Občini sta po Unukovem mnenju pripravljeni sofinancirati nadomestila za omenjeno zemljo. Tretja možnost se kaže v odkupu te zemlje. Kmetje bi 14 hektarov prodali, za zemljo pa naj skrbela Komunala, ki upravlja črpališče v Šikolah.
Županja občine Slovenska Bistrica Irena Majcen je povedala, da groženj kmetov z Dravskega polja ne razume in da o njihovih težavah ni seznanjena. Nadomestilo za zemljo, ki ga terjajo kmetje, je treba iskati na državni ravni. Če pa bodo zemljo na varovanem območju gnojili z gnojnico ali umetnimi gnojili, bodo kršili odlok o varovanju pitne vode. “Občina Slovenska Bistrica nima zakonske podlage, da bi kmetom plačala nadomestilo za to, ker svoje ali najete zemlje ne morejo obdelovati tako, kot bi sami želeli,” je še dodala Irena Majcen.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
DO CEST V POLJČANAH BREZ ZAPORE?
Cesta pa še (trden) most
Zadnji razgovori med poljčanskimi krajevnimi oblastniki in bistriškim občinskim vodstvom so zadovoljili zahteve prvih in tako že skoraj postavljene cestne zapore v Poljčanah včeraj ni bilo. Kot je zdaj slišati (in na občini verjamejo, da bo država to pot držala besedo), bodo iz letošnjega državnega proračuna zagotovili denar za obnovo ceste med Poljčanami in Spodnjimi Poljčanami. Julija naj bi začeli graditi tudi most med Poljčanami in Zgornjimi Poljčanami ter preplastili cesto, ki povezuje oba dela skorajšnje občine.
VIR: (ps), Večer
SVEČANOST OB DNEVU OF IN PRAZNIKU DELA
Leta 1985 je bila osrednja svečanost ob dnevu OF in prazniku dela v petek, 26. aprila 1985, ob 19.30 v avli OŠ Pohorskega odreda v Slovenski Bistrici. Na že tradicionalni slovesnosti, ki sta jo pripravila občinska konferenca SZDL in občinski svet ZSS so najzaslužnejšim občanom za uspešen razvoj krajevne samouprave podelili srebrne znake OF in srebrne znake ZSS. Ob tej priložnosti so vročili tudi državna odlikovanja. V kulturnem programu sta se predstavila mladinski pevski zbor OŠ Pohorskega odreda in oktet Teritorialne obrambe Slovenska Bistrica.
VIR: V. H., Večer
STARE OBVEZNOSTI
V Slovenski Bistrici niso zbrali predvidene vsote sredstev za zgraditev spominskega doma borcev NOV in mladine v Kumrovcu. Akcija zbiranja sredstev je slabo potekala predvsem v nekaterih organizacijah združenega dela. Čeprav dom v Kumrovcu že stoji, dogovorjene obveznosti še niso zastarele. Na skupni seji predsedstva ZSMS in občinskega odbora ZZB NOV Slovenska Bistrica so namreč sklenili akcijo zbiranja sredstev za dom v Kumrovcu obuditi.
Predsedstvi borčevske in mladinske organizacije sta se dogovorili tudi za negovanje in obiskovanje približno 30 spomenikov revolucije v občini. Patronat nad temi spomeniki naj bi imele osnovne šole, za njihovo vzdrževanje pa naj bi se bolj zavzele tudi krajevne skupnosti. Ob 30-letnici osvoboditve bodo priredili več množičnih obiskov spomenikov revolucije.
Občani Slovenske Bistrice se vključujejo 9. maja tudi v republiško akcijo tisoč kresov za revolucijo. Ob tabornih ognjih se bodo srečali borci NOV in mladina, priredili pa bodo tudi pogovore med občani in predstavniki družbenopolitičnih organizacij ter občine Slovenska
Bistrica.
VIR: (sn), Večer
POTUJOČI KINO V OPLOTNICI
Potujoči kino Maribor je 26. aprila 1947 v Oplotnici ob 12.30 za šolsko mladino in ob 19.30 za odrasle zavrtel sovjetski film iz osvobodilne borbe Češkoslovaške “Neuklonljivi Jan”.
VIR: Večernik
NAJBOLJ DELOVNE ŽENE IZ OKRAJA SLOVENSKA BISTRICA
V vseh okrajih mariborskega okrožja so žene v času prvomajskega tekmovanja poživile delo, zaktivizirale in pridobile novih članic in povišale število kulturnih prireditev. V krajih, kjer so žene izdelale načrt prvomajskega tekmovanja skupaj z ostalimi množičnimi organizacijami in ga tudi skupno izvajale, je bil uspeh tekmovanja večji in boljši kot drugod, kjer so žene tekmovale ločeno od ostalih množičnih organizacij.
Med najbolj delavnimi so žene okraja Slovenska Bistrica. Tako so v času tekmovanja pridobile 509 novih članic za svojo organizacijo in 112 novih naročnic Naše žene.
VIR: Večernik
PRIJELI POŽIGALCA ALBINA TRGLECA
Sredi aprila 1932 je zagorelo gospodarsko poslopje Alojza Kramerja, soseda Jožefa Laha, ki je pogorel dober mesec prej. Spodnjepolskavčani so bili hudo prestrašeni, saj je bilo v vasi od novega leta kar 19 požarov. Po večmesečni preiskavi so orožniki s Pragerskega 26. aprila končno izsledili in prijeli 22-letnega hlapca Albina Trgleca, ki je služil pri kmetu Antonu Vrečku na Bukovcu pri Zgornji Polskavi. Dalj časa so ga sumili, da je požigalec, a je znal spretno skrivati svoje početje, poleg tega je bil gasilec in je pri požarih pogumno gasil. Neko noč pa so ga, ker so mu nastavili past, le ujeli. Zgrabili so ga v trenutku, ko je pritekel iz čebelnjaka Antona Vrečka, v katerem je nekaj sekund prej izbruhnil požar, in začel klicati na pomoč. Nekaj mesecev pozneje ga je veliki kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča obsodil na dosmrtno ječo.
VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 198
FOTO: Dva pogleda na Spodnjo Polskavo leta 1932 (Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica)
PO PRVIH OBČINSKIH VOLITVAH NA ZGORNJI POLSKAVI V KRALJEVINI SHS
Do prvih občinskih volitev, te so bile v Kraljevini SHS 26. aprila 1921, je deloval na Zgornji Polskavi začasni krajevni šolski svet, po teh volitvah pa so ga razpustili in izvolili novega.
Občine, iz katerih so hodili učenci na zgornjepolskavsko ljudsko šolo, so izvolile nove člane. Na Selah Franca Pivca in Andreja Terglavčnika, na Kočnem Petra Novaka, v Gabrniku Martina Pliberška, na Bukovcu Ignaca Petroviča in na Požegu Ivana Kobana. Nov krajevni šolski svet je na svoji prvi, konstitutivni seji izvolil za načelnika Franca Pivca (zato sta bila s Sel dva člana) in za namestnika načelnika Petra Novaka iz Kočnega. Člana šolskega sveta sta bila tudi nadučitelj Josip Sabati in župnik Anton Šebat. Že na drugi seji na začetku šolskega leta 1921–1922 je nadučitelj Josip Sabati vprašal, kakšno je stališče tega organa glede menjalnega pouka I. razreda, ker zaradi tega pouk močno trpi, in kako ga naj rešijo oziroma odpravijo.
Krajevni šolski svet je soglasno sklenil, da bo zaprosil okrajni šolski svet, naj odobri razširitev šole v štirirazrednico, in sicer tako, da bi hodili učenci I. razreda k pouku dopoldne, učenci II. razreda pa v isto učilnico, a popoldne. Okrajni šolski svet je tako spremembo v organizaciji pouka odobril med velikimi počitnicami po koncu šolskega leta 1921–1922.
VIR: Mirko Munda: Zgornja Polskava in njena okolica, str. 198
FOTO: Zgornja Polskava na razglednici iz leta okrog 1921 (Arhiv ZZK Slovenska Bistrica)
