29. april
Danes goduje PAVEL
Ime Pavel izhaja iz latinskega imena Paulus. To razlagajo iz latinskega pridevnika paulus v pomenu besede »majhen«.
Moške različice imena: Pavl, Pavle, Pavlek, Pavlin, Pavlo, Pavo, Paul, Nandino.
Ženske različice imena: Pavla, Pavli, Pavlina, Paula.
29. april
MEDNARODNI DAN PLESA
Mednarodni plesni komite, ki deluje pod okriljem Mednarodnega gledališkega inštituta ITI Unesco, je leta 1982 ustanovil Mednarodni dan plesa. Praznujemo ga 29. aprila, na rojstni dan Jeana-Georgesa Noverra (1727−1810), stvaritelja novodobnega baleta. Vsako leto na ta dan obkroži svet poslanica ene od znamenitih osebnosti s področja plesa. Namen praznovanja in vsakoletne poslanice je povezati vse zvrsti plesa, da bi častili to obliko umetnosti in vedno znova odkrivali njeno univerzalnost, da bi premagali vse politične, kulturne in etnične ovire ter povezali ljudi skozi mir in prijateljstvo v jeziku, ki mu pravimo ples.
PRAGERSKO – POŽAR V NESTANOVANJSKI STAVBI
FOTO: Fotografija je simbolična (PGD Spodnja Polskava)
AHA EMMI: DOLGO ODLIČNI, ZDAJ V IZGUBI
Družba ima 15 milijonov evrov bančnih kreditov
Mariborsko okrožno sodišče je na predlog večinske upnice DUTB začelo postopek prisilne poravnave za donedavna še zelo uspešno družbo Aha Emmi. Družba je v lasti skupine Aha Mojce Lukančič in Nigela Buxtona, ki morata v naslednjega pol meseca zagotoviti denar za sanacijo celotne skupine. Lukančičeva pa napoveduje, da bodo s sanacijo skupine odpravili tudi vzroke za prisilno poravnavo Emmija. Aha Emmi z okrog 330 zaposlenimi je v lasti Lukančičeve in Buxtona od leta 2007. Slovenskobistriški visokotehnološki proizvajalec izdelkov iz aluminija je vse do leta 2012 posloval z dobičkom. Od leta 2008 do 2011 se je ta gibal med 1,2 in 1,7 milijona evrov. Leta 2012 je bilo dobička le še za okrog 360.000 evrov, leto 2013 pa so končali z nekaj izgube. Zdaj dobivajo delavci plače v dveh delih in z nekajdnevnimi zamudami, vendar je Aha Emmi po zagotovilih Mojce Lukančič še vedno trdno in uspešno podjetje. To kažejo tudi javno dostopni podatki: družba nima blokiranih bančnih računov in ni na seznamu davčnih dolžnikov. Ima pa za okrog 15 milijonov evrov bančnih kreditov, od tega je več kot osem milijonov evrov kreditov NKBM, ki jih je ta banka konec lanskega leta kot slabe prenesla na DUTB. Velik del teh kreditov še ni zapadel, zato nas je zanimalo, zakaj je DUTB na hitro sprožil postopek prisilne poravnave prav v času, ko bi morala Lukančičeva in Buxton prek nemških investitorjev do 15. maja dokončno finančno sanirati celotno skupino Aha. Visoka zadolženost »DUTB je kot največja upnica družbe Aha Emmi, skladno s spremenjeno insolvenčno zakonodajo, sprožila postopek prisilne poravnave zaradi trenutne visoke zadolženosti družbe. Cilj prisilne poravnave je ohranitev zdravega jedra družbe za nadaljevanje poslovanja in proizvodnje visokokakovostnih aluminijastih in kovinskih izdelkov. Po ocenah DUTB je družba Aha Emmi – kljub trenutnim razmeram – po uspešnem prestrukturiranju sposobna servisirati svoje finančne obveznosti,« so na naše vprašanje včeraj odgovorili z DUTB. A smo iz dobro obveščenih krogov izvedeli, da naj bi DUTB s prisilno poravnavo pohitela tudi zato, ker naj bi Nova Ljubljanska banka nameravala unovčiti zavarovanja, ki jih je Aha Emmi dala za nakup in reševanje Aha Mure. Ker je v Aha Emmi dobiček močno upadel v naslednjem letu po tem, ko sta njihova lastnika v stečaju soboškega tekstilnega giganta kupila zdravo jedro in ustanovila Aha Muro, smo Mojco Lukančič vprašali tudi, ali sta ti dejstvi vzročno povezani. »Ne, denar iz Aha Emmija ni šel v Aha Muro, ampak je težava v tem, da so v Emmiju zaradi manj naročil padli prihodki. Končali so večji projekt za Ikeo, zdaj pa se že začenja novi, ki bo razmere popravil. Za Emmi me sploh ne skrbi,« je dejala in nam zagotovila še, da urejanje vsega potrebnega za 60-milijonsko finančno sanacijo skupine Aha kljub grožnji političnih pretresov v Sloveniji za zdaj teče nemoteno.
VIR: Jože Pojbič, Delo, Večerova dokumentacija
FOTO: Aha Emmi (Aha Emmi)
NOVA PODOBA ZGORNJIH POLJČAN
Poljčane imajo dve središči: prvo je območje, na katerem dominirajo občinsko poslopje, Zimetova hiša in železniška postaja, drugo pa je v Zgornjih Poljčanah, kjer so župnijska cerkev in štiri večje stanovanjsko-poslovne hiše. Vaško središče Zgornjih Poljčan naj bi po sklepu občinskih svetnikov nekoliko spremenili: okolica cerkve bo postala park z igriščem za otroke. Uredili naj bi še cesto proti pokopališču in poti, ki vodijo k cerkvi in hišam. Občina Poljčane za obnovo središča potrebuje skoraj 300 tisoč evrov; sama naj bi prispevala okrog 80 tisoč evrov, ostanek denarja pa pričakuje od države oziroma Evropske unije.
VIR: (zk), Večer
FOTO: Načrt novo urejenih Zgornjih Poljčan: cerkev, pot in park z igriščem
NAPOVEDANA SEČNJA KOSTANJEV
Ker Kolodvorska ulica v Slovenski Bistrici še ni dokončno urejena, so posegi pričakovani, je včeraj povedala županja Irena Majcen. Doslej je občina s pomočjo evropskega denarja v tej ulici uredila krožišče in del pločnikov, v prihodnosti bo treba dokončati še kanalizacijo, cestišče in pločnike, do prihodnjega leta pa posaditi kostanje, kakršni so bili posebnost te ulice. V kompleks urejanja ulice sodi tudi sečnja brez, te so bistriški gasilci že posekali minulo soboto. “Res je, da drevesa nismo posekali v pravem času – uničeno je marsikatero gnezdo – a se ni dalo drugače, delo je namreč večkrat zmotilo deževje z močnim vetrom,” je opozorila županja in dodala, da se je občina odločila tudi za ureditev mestnega parka. Občinska vloga o urejanju je v Ljubljani, in sicer na zavodu za varovanje kulturne dediščine.
VIR: (zk), Večer
FOTO: Kostanjev drevored na razglednici iz leta 1915 (Arhiv ZZK Slovenska Bistrica)
NA BOČ BO V TEH DNEH MOGOČE LE PEŠ
Zapori cest se bosta začeli v petek, 30. aprila, ob 14. uri in bosta trajali vse do 1. maja do 18. ure
Pred nami so prvomajski prazniki in marsikdo se sprašuje, kje jih preživeti, predvsem pa tudi kako. Kvalitetno preživljanje prostega časa, ki ga je vse manj in manj, postaja nuja sodobnega človeka, ki v nenehni naglici pozablja, da je tudi sam neločljivo povezan z naravo. Majski dnevi so kot nalašč za to, da spet začutimo življenje, ki se živahno prebuja po deževnih in hladnih aprilskih dneh. Privoščimo si občutke, ki nam jih budijo jutra v gozdu, dolgi sprehodi po poteh, za katere se je treba nekoliko potruditi. Prerojeni se bomo lažje vračali v vse preveč stresno, prehitro življenje.
Med prvomajskimi prazniki so najbolj obiskani okoliški hribi; Pohorje je blizu, Boč in Donačka gora pa tudi nista predaleč.
Lansko leto začeta akcija Peš na Boč, ki so jo uspešno vodili člani planinskih društev Poljčane in BočKostrivnica v sodelovanju z občinama Slovenska Bistrica in Rogaška Slatina ter Zavodom RS za varstvo narave, območnima enotama iz Maribora in Celja, se nadaljuje tudi v tem letu. Vsi tisti, ki se še znajo razveseliti majhnih stvari, bodo tudi letos oprtali nahrbtnike in jo na Boč mahnili peš. Tako kot lani bosta tudi letos zaprti cesti na Boč iz smeri Poljčan in Kostrivnice. Zapori cest se bosta pričeli v petek, 30. aprila, ob 14. uri in bosta trajali vse do 1. maja do 18. ure. Na Boč bo v teh dneh mogoče le peš, za tiste, ki pa na Boč želijo, a poti ne zmorejo prehoditi, bo organiziran prevoz iz obeh smeri. Lokalni skupnosti bosta poskrbeli za zadostno število parkirnih mest; v Poljčanah bo mogoče parkirati pri kopališču v Zgornjih Poljčanah. Naj vas torej zasrbijo pete in pot pod noge.
Biseri naravne in kulturne dediščine
Ohranjeni gozdovi Boča ponujajo množico naravnih in kulturnih znamenitosti ter prvovrstna doživetja tistim, ki si želijo stika z naravo. Poti na Boč je mnogo. Na severu so senčnejši gozdovi, bogati z drevesnimi vrstami, kot so bukev, gorski javor, veliki jesen, divja češnja, brest in navadni oreh – obiskovalca bodo spremljali vse do vrha Boča. Tu so tudi globoko zarezane grape. Ljubitelji sončnih in toplejših doživetij bodo goro obiskali z južne, kostrivniške strani. Skopa tla na pečevju in južne, toplejše lege omogočajo rast gozdu in rastlinstvu, ki spominjata na kraški svet. Puhasti hrast s črnim gabrom, cerom, mokovcem in malim jesenom porašča južna pobočja Boča. Gora tako pohodnikom razkriva svoj drugi, kraški obraz. Jama Balunjača, skrivališče Špelcinega zaklada, soteska in slap Šodergraben, požiralnik v Klečah, vrtače na Formilah, izviri v Studenicah pa pečevje Galk in najdaljša štajerska kraška jama Belojača so le nekatere izmed kraških posebnosti Boča. Celo ruj, grm kraških prostranstev, jeseni zažari v vsej svoji lepoti.
Poseben čar daje Boču rastlinstvo. Zaradi prepleta submediteranskih, ilirskih, srednjeevropskih, alpskih in panonskih flornih vplivov je pestrejše, kot bi pričakovali. Spomladi posujejo senčnejša pobočja Boča vetrnice, tevje, jetrnik in mali zvončki, na južnih legah divje orhideje, avrikelj, dišeči volčin in kasneje jesenček popestrijo revna tla. Vendarle pa na Boču kraljuje velikonočnica. Z nežno vijoličastimi cvetovi, obilno porasla z dlačicami, je simbol gore. Ljudje v dneh okoli velike noči zaradi nje ne spijo – nekaterim ne da spati zaradi lepote, naravovarstveniki pa bedijo ob njenem žal premajhnem rastišču in čuvajo redke cvetove te stepske rastline. Suhi travniki na Boču so bili v preteklosti bogati z velikonočnicami. Spremenjena raba tal in obremenitev prostora z množičnimi prireditvami sta dejavnika, ki sta še skrčila že tako majhen rastni prostor te ogrožene cvetlice. Velikonočnico najdemo v Sloveniji le na nekaj rastiščih, zato si moramo prizadevati za dolgoročno ohranitev te ogrožene rastline in zagotoviti take pogoje, da se bo spet povrnila na večji del ravni Boča, kjer se je nekoč že počutila zelo doma.
Gozdovi Boča zagotavljajo življenjski prostor mnogim živalskim vrstam. Med večjimi so po številčnosti opaznejši divji prašiči in srnjad. Po prepadnih pečinah na videz brezglavo dirjajo gamsi. Ptice popestrijo gozdove z živahnim oglašanjem; v marcu se v svatovskih nočeh oglašajo lesne sove, kar daje Boču pridih skrivnostnosti. Predvsem gozdni rezervati, ki jih je na Boču kar nekaj, so območja, kjer je vrstna pestrost izjemna. V padlih in razkrajajočih deblih, ki ležijo vsepovprek, so dom našle mnoge vrste gliv in žuželk. Na videz mrtva drevesa so tako mnogo bolj živa kot takrat, ko so še vitalno priraščala.
Ljudje so s svojo prisotnostjo zaznamovali Boč in okolico. Cerkev svetega Miklavža na Bočki ravni, ostanki samostana Studenice v tihi dolini pod Bočem, bližina štatenberškega dvorca, baročne cerkve na Sladki Gori in Marijine cerkve v Kostrivnici; vsi ti biseri kulturne dediščine pričajo o mogočnih in pomembnih dneh zgodovine. Redke ohranjene kmečke domačije s preprostostjo in naravnimi gradbenimi materiali razvajajo še tako zahtevnega popotnika. Stara in debela drevesa ob kapelicah in mogočnih gospodarskih poslopjih ne štejejo let in skrbi tistih, ki iščejo zavetje v njihovi senci.
Širše območje Boča s Plešivcem in Donačko goro je zaradi enkratnosti, pestrosti ter bogate naravne in kulturne dediščine zavarovano kot krajinski park.
VIR: Andreja Senegačnik z Zavoda RS za varstvo narave, OE Maribor, Večer
FOTO: Boč – priljubljena izletniška točka (Večer)
DENAR ZA KLUB
V petek, 29. aprila 1988, ob 18. uri je bila v organizaciji občinske konference ZSMS v športni dvorani Bistrica zabavna prireditev z naslovom Srečanje z narodnozabavnim ansamblom Bratje iz Oplotnice. Prireditev je vodil humorist Danilo Janžič. Dobiček so namenili za ureditev kluba mladih.
VIR: (zk), Večer
FOTO: Z naslovnice albuma Bratje iz Oplotnice
SPOMIN NA PET PONESREČENIH PLANINCEV
Pred 20. leti v času prvomajskih praznikov je vso Slovenijo in še posebno prebivalce Slovenske Bistrice pretresla žalostna vest, da je v steni Špika prerano ugasnilo življenje petim mladim planincem iz Slov. Bistrice. Dogodka, ko so bratje Jože Uršič, Milan Uršič in Ivan Uršič, Franc Kraner in Hinko Moraus iznenada omahnili v steni Špika (Dibnova smer), se vsako leto z žalostjo spominjajo slovenski planinci, še posebno pa Bistričani.
V spomin na ta dogodek organizira bistriško planinsko društvo vsako leto pred 1. majem posebno komemoracijo. Leta 1972 so imeli komemoracijo 29. aprila ob 17. uri na mestnem pokopališču, 30. aprila pa je v zgodnjih jutranjih urah odpotovalo iz Slovenske Bistrice okoli 40
planincev, članov PD Impol na kraj nesreče, nato pa so v Gozdu Martuljku, kjer je njihova spominska plošča, po krajši slovesnosti položili venec ponesrečenim planincem.
VIR: V. H., Večer
FOTO: Spominska plošča v Gozdu Martuljku (Bistričan.si)
VIHAR OGORČENJA ZARADI PISANJA V NOVI PRAVDI
Pisava »Nove Pravde«, glasila NSS, proti nacijonalistom, zlasti povodom dogodkov v Slov. Bistrici, je vzbudila med narodnimi socijalci, ki so si še ohranili svoj nacijonalni čut, vihar ogorčenja. V celjski »Novi Dobi« je priobčil dozdajni pristaš NSS odločen protest proti pisavi narodnosocijalnega glasila. Tudi mi smo iz vrst narodnih socijalistov v Mariboru prejeli več pisem, ki vsa soglašajo v tem, da je rabota narosnosocialnega glasila za gonjo protidržavnih elementov proti nacionalističnim sramotna. V mariborskih narodnosocialnih krogih jo ogorčenje tem večje, ker so zlasti svoj čas zaprti nacionalisti videli, kdo je bil tisti, ki se je takrat zanje potegoval. Saj je n. pr. takrat še narodnosocialni obč. odbornik dr. Ravnik, ki je sedaj presedlal med radikalce, odklonil zastopstvo nacionalističnih žrtev klerikalne gonje.
VIR: Tabor
POŽAR NA GOSPODARSKEM POSLOPJU
29. aprila 1900 je zagorelo graščinsko gospodarsko poslopje, ki je merilo v dolžino kar 73,5 metra in v širino 42,4 metra. Objekt je bil nasproti mestnega zapora. Požar je gasilo 32 gasilcev iz Zgornje Bistrice in Slovenske Bistrice pod poveljstvom poveljnika Dofina. Zavarovalna vrednost zgradbe je znašala enaindvajset tisoč kron, škoda po požaru pa je bila ocenjena na trideset tisoč kron. Gasilci so ogenj pogasili do 18. ure, šest gasilcev iz Zgornje Bistrice pa je pogorišče varovalo še naslednji dan.
VIR: Kronika PGD Zgornja Bistrica
Umrl je duhovnik JOŽEF HERŽIČ
Jožef Heržič je bil posvečen v duhovnika leta 1867.
Službo župnika na Spodnji Polskavi je začel 26. marca 1882.
Ko je 3. avgusta 1892 slavil 25-letnico svojega pastirskega delovanja, je njegov srebrni jubilej s svojo prisotnostjo počastil tudi mariborski škof Mihael Napotnik, občina Spodnja Polskava pa je »svojega« župnika Jožefa Heržiča razglasila za častnega občana.
Za svojimi predhodniki je nadaljeval pisanje cerkvene kronike (Spominske knjige).
Župnik na Spodnji Polskavi je bil 13 let, do decembra 1894, ko je močno napredoval v cerkveni hierarhiji in bil imenovan za prošta na Ptuju, kamor je odšel v začetku leta 1895. Spodnjepolskavsko župnijo je nato začasno upravljal, takrat še kaplan, Fran Kovačič.
Jožef Heržič je deloval na Ptuju le nekaj več kot dve leti. Umrl je 29. aprila 1897.
VIR: biografski-sb.si
Umrl je pravnik in gospodarstvenik OSKAR PONGRATZ
Dr. Oskar Pongratz se je rodil 25. decembra 1826 v Slovenski Bistrici. Izhaja iz močne rodbine Pongratz.
Po študiju prava in doseženem doktoratu je vstopil v službo pri finančni prokuraturi v Ljubljani.
Leta 1860 je odprl odvetniško pisarno v Ljubljani, ki si je pridobila veliko zaupanje v gospodarskih krogih. Že od leta 1857 se je udejstvoval tudi v podjetjih in pri projektih starejšega brata Gvidona Pongratza. S poroko leta 1856 je postal solastnik premogovnika v Trbovljah, ki pa je leta 1872 prešel v last novo ustanovljene Trboveljske premogovne družbe, v kateri je imel Oskar Pongratz nekaj časa vodilno vlogo. Okoli leta 1861 je odprl ob progi Pragersko‒Čakovec (Hrvaška) premogovnik Dolenje Ladanje pri Maruševcu (Hrvaška). Leta 1869 se je preselil na Dunaj (Avstrija), kjer je v njegovi hiši poslovala osrednja pisarna Pongratzevih ’Pongratzsche Zentralkanzlei’.
Leta 1868 je od Ferdinanda Marije II. Attemsa kupil dvorec Dornava in mu dodal angleški park. Pongratzi so bili lastniki dvorca vse do konca 2. svetovne vojne.
Oskar Pongratz je umrl 29. aprila 1892 na Dunaju.
VIR: biografski-sb.si
Rodil se je duhovnik ANTON FRELIH
Anton Frelih (Fröhlich) se je rodil 29. aprila 1819 v Celju.
Duhovniško posvečenje je prejel 4. avgusta 1842 v St. Andrea (Štandrež, Italija).
Kot duhovnik in kurat je služboval v Braslovčah, Vitanju, Slovenskih Konjicah in Rogatcu. Konec petdesetih let 19. stoletja je prišel za župnika kurata na Zgornjo Ložnico.
Hitro se je vključil v društveno in družabno življenje kraja in leta 1863 pomagal Josipu Vošnjaku in Lovru Stepišniku na Zgornji Ložnici ustanoviti ‘Bralno društvo pod Pohorjem’ in ‘Slovensko bukvarnico’.
Anton Frelih je umrl 5. januarja 1898.
VIR: biografski-sb.si
