4. maj
Danes goduje FLORIJAN
Ime Florjan izhaja iz latinskega imena Florianus, ki ga razlagajo kot izpeljanko iz latinskega imena Florus. Ime Florus povezujejo z latinsko besedo florus v pomenu »cveroč; svetel, sijajen, krasen«.
Moške različice imena: Cvetko, Flori, Florian, Florjan, Floris.
Ženske različice imena: Cvetka, Florjana, Florijana, Florika.
Narečni različici imena: Ferjan, Herjan.
4. maj
MEDNARODNI DAN GASILCEV
Leta 1998 je intervencija na gozdnem požaru v Avstraliji terjala 5 življenj in tragične okoliščine tega dogodka so postale povod za skupno razpravo o skupnem simbolu, ki bi predstavljal pripadnost in čast gasilski organizaciji. Leto kasneje je bil po vsem svetu poslan predlog, da bi dan sv. Florjana, 4. maj, postal mednarodni dan gasilcev. Ob mednarodnem dnevu gasilstva (International Firefighters’ Day-IFFD) lahko ves svet s ponosom prepozna vsa žrtvovanja gasilcev na račun zagotovljene karseda varne skupnosti in okolja. Poleg tega je ta 4. maj tudi dan, ko se trenutno dejavnim gasilcem, pa tudi tistim, ki so se udejstvovali v preteklosti, lahko širša javnost zahvali za njihove izjemne prispevke skupnosti.
CONA IMPOL SE ŠIRI
V Slovenski Bistrici pospešeno potekajo dela v okviru prve faze izgradnje zahodne obvoznice. Kot je znano, je Občina Slovenska Bistrica lani na razpisu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pridobila evropska sredstva za naložbo Širitev industrijske cone Impol. S težko pričakovano naložbo bodo omogočili nadaljnjo širitev podjetij iz cone Impol in pospešitev razvoja občine. Investicija je vredna približno 2 milijona evrov. Dela izvaja Cestno podjetje Ptuj. Pogodbo sta v četrtek, 4. maja, v predporočni dvorani Bistriškega gradu podpisala župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar in Metka Zajc Pogorelčnik, direktorica Cestnega podjetja Ptuj. Župan Žagar je povedal, da gre za skupni projekt Impola in lokalne skupnosti. V okviru širitve bodo uredili cestno infrastrukturo, razsvetljavo in pripadajoče komunalne vode. Dela bodo končali do septembra letos. Podpisa pogodbe se je udeležil tudi predsednik upravnega odbora podjetja Impol Jernej Čokl. Po njegovih besedah bodo pridobili dodaten prostor, na katerem bodo zgradili novo halo v velikosti 12.000 kvadratnih metrov, ki bo namenjena finalizaciji aluminijastih izdelkov. V ta namen bodo zaposlili od 50 do 60 ljudi.
VIR: Tomaž Ajd, Informator
FOTO: Aleš Kolar
REALISTIČNE IN ROMANTIČNE KRAJINE
V galeriji AP na Bregu pri Majšperku bo še dober teden odprta pregledna razstava del ljubiteljskega slikarja Draga Kopšeta. Avtor je na ogled postavil predvsem najnovejša dela, na katerih upodablja krajino pa tihožitja, figuraliko, tudi akt in portret se najde med njimi. Najraje slika naravo, njegova dela nosijo naslove, a mnoga jih zaradi realistične upodobitve niti ne bi potrebovala. Umetnik z Zgornje Polskave najde veliko motivov na bližnjem Pohorju, sicer pa se “sprehaja” po celotni Sloveniji. Kopše je tudi ljubiteljski pevec in igralec, na področju slikarstva je aktiven že petindvajset let. “Veliko mojih del nastaja na slikarskih kolonijah, sicer pa so mi zanimive vse slovenske pokrajine, od prekmurskih ravnic do gorenjskih gora. Pri krajini me privlačijo tople jesenske in spomladanske barve, voda in mnogi drugi motivi. Oljne barve mi omogočajo dovolj nežne linije,” je avtor povedal o svojem delu.
VIR: Uroš Gramc, Večer
FOTO: Drago Kopše (desno) v družbi kolegov iz Obrtniškega pevskega zbora Slovenska Bistrica-Polskava (Uroš Gramc)
BISTRIČANI ODKRILI POVODNEGA MOŽA VODOVNIKA
Nova turistična zgibanka Bistriškega vintgarja, pot skozi sotesko je izjemno zanimiva
Bistriški vintgar je mestna naravna znamenitost. Sotesko je ustvaril potok Bistrica in jo skozi tisočletja naredil privlačno in nenavadno. V dolini potoka je življenje rastlin in živali polno kot malokje. Pred velikonočnimi in prvomajskimi prazniki sta Razvojno-informativni center Slovenska Bistrica in mariborska enota za varstvo narave v bistriški knjižnici predstavila novo zgibanko z naslovom Bistriški vintgar – kraljestvo vode in povodnega moža Vodovnika.
Novost pri odkrivanju vintgarja je povodni mož, ki so ga avtorji zgibanke poimenovali Vodovnik. Legenda namreč pravi, da je v gradu pod slapom na potoku Bistrica, pod Bistriškim šumom živel povodni mož Vodovnik. Legenda pravi, da je Vodovnik ugrabil pastirico in jo vzel za ženo. Rodila mu je tri sinove, ki so morali paziti ne le na starša, ampak tudi na življenje v vodi. V potoku tako po njihovi zaslugi še danes prebivajo raki, dvoživke, žuželke, ribe in alge. Njegov grad je bil na dnu tolmuna. Voda je v vintgarju v preteklosti marsikaj odkrila. Tudi geološko zgradbo. V spodnjem delu soteske prevladujejo metamorfne kamnine, nekatere med njimi starec celo 400 milijonov let. Med najlepše spada beli marmor, ki naj bi ga lomili že Rimljani.
Avtor besedila v zgibanki je Andrej Grmovšek iz zavoda za varstvo narave. Na straneh nove zloženke avtor opozarja tudi na gozd, ki je sopotnik potoka. Nekoč je Bistrica imela več žag in mlinov, v začetku 20. stoletja so Pohorski in bistriški kmetje zgradili vodno drčo, dolgo deset kilometrov. Potok Bistrica ima danes izjemno pomembno vlogo: je vir pitne vode. Voda se namreč zbira v zbiralniku oziroma vodarni, ki jo upravlja bistriška družba Komunala. Vodarna je tudi izhodišče za obisk Bistriškega vintgarja, ki se lahko začne že pri tovarni Impol. Na poti skozi vintgar popotnik lahko obišče še Ančnikovo gradišče (izkopanine iz rimskih časov), Maroltovo jelko in ostanke mlinov in žag.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Vintgarjev povodni mož Vodovnik, lik je oblikoval Matevž Gregorič (Bojan Sinič)
MLADENIČ, KI JE ZAČEL IZ “NIČ”
Podjetje je mogoče odpreti čez noč, a ga čez noč lahko tudi zaprete in nato celo življenje plačujete, če naredite kakšno večjo napako
Medtem ko njegovi vrstniki še niso vedeli, kaj bi pravzaprav počeli v življenju, se je Modest Motaln iz občine Slovenska Bistrica (kraj Spodnje Prebukovje) pri devetnajstih odločil, da odpre svoje podjetje. Ko se je po osnovni šoli vpisal v vrtnarsko šolo v Celje, so se nekateri iz njega norčevali, češ, da se bo učil okopavati. A že kot dijak je na tekmovanjih v svoji stroki posegal po najvišjih uvrstitvah, njegove ideje so občudovali in naposled se je odločil, da bi iz tega znanja oblikovanja vrtov lahko kaj napravil.
V teh dneh je njegovo podjetje praznovalo prvo obletnico obstoja, njegovi naročniki so danes tudi odvetniške pisarne, gradbena in državna podjetja, občine. “Vesel sem, da uživam zaupanje tudi pri tako uglednih naročnikih, čeprav ta nivo ne pomeni, da ne zasadim recimo samo dveh cvetličnih lončkov, kar je komu drugemu izpod časti. Zasadim lahko nasad v velikosti kavne skodelice ali pa cel park,” je pojasnil lastnik podjetja Moji pogledi Modest Motaln.
VIR IN FOTO: Metka Pirc, Večer
Umrla je svečarka LEOPOLDINA CVILAK
Leopoldina Cvilak se je rodila 24. oktobra 1915 očetu Francu Cvilaku in materi Mariji (*1889 †1950). Imela je sestro Franjo (*1918 †1963).
Od očeta je prevzela obrt, vendar se je ukvarjala samo s svečarstvom, medičarstvo je opustila. Svoj lokal je imela na sedanjem Trgu svobode 9.
Poleg svečarstva je krpala tudi v tistem času zelo popularne najlonke (ženske nogavice), ki so bile drage, pa še težko jih je bilo dobiti.
Kasneje imel v njenih prostorih nekaj časa prodajalno sveč svečar Tomaž Mohar.
Leopoldina Cvilak je umrla 4. maja 2005, pokopana je na bistriškem pokopališču.
VIR: biografski-sb.si
FOTO: Nagrobnik družine Cvilak na bistriškem pokopališču (Silvo Husu)
ODLOK O ODPADKIH NE DELA RAZLIK
Od marca so smeti v pristojnosti bistriških komunalcev, mariborska Snaga le podizvajalka – Pragerčani menijo, da odvoza njihovih smeti Komunala naj ne bi zaračunavala
Ker je Komunala iz Slovenske Bistrice prevzela obveznosti s področja ravnanja z odpadki, so prebivalci bistriške občine že nekaj časa nezadovoljni. Razburjajo se nad višjimi cenami odvoza smeti in razvrščanjem odpadkov. Nove delovne obveznosti je Komunali predala občina oziroma občinski svet, ki je lani sprejel odlok in sklep o ravnanju z odpadki, Komunala pa je bila imenovana za opravljanje te službe. Mariborska Snaga, ki je smeti odvažala do aprila, je zdaj le podizvajalka, njene naloge je namreč prevzela Komunala iz Slovenske Bistrice.
V Komunali pojasnjujejo, da je odvoz smeti dražji predvsem zato, ker morajo ljudje poleg odvoza in okoljske takse plačevati še dodatek za ravnanje z odpadki. V ceni odvoza smeti so plačila za odvoz, zbiranje, odlaganje, ločeno zbiranje, okoljska dajatev, obrabnina posod za smeti, kosovno zbiranje in zbiranje posebnih odpadkov. Prebivalci občine Slovenska Bistrica ne morejo odpovedati odvoza smeti. Občinski odlok o ravnanju z odpadki je namreč zavezujoč za vse občane s stalnim in začasnim prebivališčem v občini. Res pa je tudi to, da mora Komunala z lastniki posod za smeti podpisati pogodbo. Smeti bistriški komunalci odvažajo tedensko, in sicer na pragersko deponijo. Ker so Pragerčani mislili, da jim ne bo treba plačevati odvoza – zaradi deponije, ki je v njihovi neposredni bližini – je Komunala opozorila, da morajo tudi prebivalci KS Pragersko plačevati odvoz smeti, odlok je namreč enak za vse. Krajevna skupnost pa že dobiva nadomestilo oziroma odškodnino za deponijo. Do konca tega leta naj bi bistriško komunalno podjetje smeti odvažalo večini prebivalcev, vsem pa jih bodo šele junija prihodnje leto. Komunalci še opozarjajo, da morajo stanovalci blokov, kmetij in stanovanjskih hiš ločevati smeti. Plastenke, plastične lončke, pločevinke, papir, karton in konzerve namreč ne spadajo v posodo za smeti, za te odpadke so na voljo ekološke zbiralnice.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
ZDAJ LAHKO ŠOLARJI TELOVADIJO NA PROSTEM
Občina Slovenska Bistrica je v letošnjem proračunu namenila denar za pripravo dokumentacije za izgradnjo nove telovadnice
Učenci Osnovne šole Anice Černejeve iz Makol so srečni, da se je končala zima, saj jim ni prinesla nič dobrega. Ravno nasprotno – ostali so brez telovadnice. Ker je z dela zidu v telovadnici decembra lani padel omet, o čemer smo poročali, so staro telovadnico, ki se nahaja v več kot sto let stari razpadajoči zgradbi, zaprli. Tako je namreč odredila inšpektorica iz gradbenega inšpektorata v Slovenski Bistrici, ki si je telovadnico še isti dan, ko je odpadel omet, tudi ogledala.
Učenci so začasno rešitev za ure telesne vzgoje našli v nekaj kvadratnih metrov veliki – a mnogo pretesni za brezskrbno rekreacijo – dvorani Doma krajanov v Makolah. A bili so zadovoljni, da so prostor za telovadbo sploh imeli. S prihodom pomladi in izboljšanjem vremena v zadnjih dneh so se preselili na šolsko dvorišče in bližnji travnik, kjer je prostora in možnosti za telovadbo veliko več. Tam bodo telovadili do počitnic, po vsej verjetnosti pa še v naslednjem šolskem letu oziroma vse dotlej, ko bo odprta nova telovadnica. Pot do nje pa bo, kot kaže, zelo težka. Tega se predobro zaveda tudi ravnateljica Jožica Kaučič, ki ne skriva razočaranja nad odnosom pristojnih do otrok.
Zgodba o gradnji nove telovadnice, načrtovana je bila že pred dvema letoma, je precej zapletena. Zanjo namreč občina Slovenska Bistrica nima denarja, za to pa krivijo tudi Krajevno skupnost Makole, ki na občini ni pravočasno vložila zahtevka za izgradnjo šolske telovadnice. Na občini še pravijo, da so v letošnjem proračunu sicer zagotovili denar za pripravo dokumentacije, potrebne za izgradnjo telovadnice, a od države kljub obljubam še vedno niso dobili niti tolarja za uresničitev te za prebivalce Makol zelo pomembne investicije. Še več, na občini so precej črnogledi, da se bo gradnja telovadnice kmalu začela. “Država namreč do leta 2006 za gradnjo telovadnice ob osnovni šoli v Makolah nima predvidenega denarja. Kako bo naprej, še ne vemo,” opozarjajo pristojni na občini.
“Kako dolgo bomo torej še brez telovadnice?” se sprašuje Kaučičeva, to vprašanje je nedavno zastavila tudi ministru za šolstvo Zveru, ko se je mudil v Slovenski Bistrici. “Bil je presenečen, ko sem mu razložila, kakšne prostore so imeli naši učenci na voljo za ure telesne vzgoje. Obljubil mi je, da bo zadevo preveril na ministrstvu. Ker se zavedam, da se lahko gradnja telovadnice zavleče, sem ga prosila, naj čim prej uredi vse potrebno, da makolski osnovnošolci ne bodo prikrajšani za ure telesne vzgoje,” pravi Jožica Kaučič.
VIR: Sanja Verovnik, Večer
VAŠA MNENJA, ODMEVI
Pri vsaki stvari je nekaj dobrega in obratno
Sedaj smo v EU. Že pred tem smo gledali politike in poslance, kako so polnih ust samohvale o uspehu Slovenije. Pri vsaki dobri stvari je nekaj dobrega in obratno.
Pa poglejmo resnici v oči: Slovenija je kot mala vas, kjer se bohoti birokratizem v neslutene razsežnosti po sistemu zvez in poznanstva. Politiki so privilegiranci, gospodarstvenike imamo dobre in slabe. Upam, da bodo tržne razmere in zakonitosti hitro naredile selekcijo.
Veliki industrijski giganti so padli, ker so bili na slabih temeljih. Drobno gospodarstvo in turizem z birokratskimi predpisi ovirajo na vse načine. Zgodba o zmanjševanju inflacije je enostranska, saj smo tako obremenjeni s krediti, da je že sedaj vsak državljan dolžan dva milijona tolarjev. Vsakodnevno smo deležni informacij o korupciji, poneverbah po sistemu “višji imaš položaj, lažje poneverjaš in za to nisi kaznovan”. Politiki nas zavajajo o resničnosti, saj čas postavi njihove trditve na laž. Sodni sistem je pri nas zgodba o jari kači in temelji na sistemu hitrosti polžjih dirk. Seveda bo vedno še tako naprej, saj bodo sodniki imeli vedno zagotovljeno plačo iz proračuna, pa če delajo pošteno strokovno ali namerno zavlačujejo in poneumljajo sodne primere.
Policija je državni uradni organ in tako tudi predstavlja našo državo. V občini Slovenska Bistrica zraven neučinkovitosti podpirajo kriminal, krajo in tatove. Na sejah občine pa župan in svetniki pridno kimajo, ko poslušajo poročilo o uspešnosti policije, saj mislijo, da so v pravljičnem svetu. Če bi bila pri nas uvedena smrtna kazen, bi bilo manj kriminala. Znano je namreč, da tudi odvetniki posredno povečujejo kriminal. Kriminalec, tat bo to vse življenje.
Dobre stvari pa so: naravne lepote Slovenije, katere so minljive, pridnost in poštenost državljanov, kar je vse manj cenjeno, imamo dobre športnike, ki ponosno in uspešno promovirajo Slovenijo, v nasprotju z nekaterimi našimi politiki. Slovenija, naprej.
VIR: Edvard Jug, Poljčane, Večer
O TRETJEM SAMOPRISPEVKU
18. julija bo najverjetneje referendum za 3. samoprispevek v občini Slovenska Bistrica.
Na razpravi, ki je bila na današnji dan, 4. maja 1978, na predsedstvu OK SZDL je bilo poudarjeno, da je samoprispevek nujen, vendar je prišlo v razpravi do različnih mnenj, kajti nekateri člani predsedstva so menili, da bi morale biti v posameznih krajevnih skupnostih tudi prispevne stopnje različne. Prevladalo je mnenje, da je treba predlog predsedstva in občinske izobraževalne skupnosti dati v skupščinsko razpravo. Dopolnjen predlog naj bi bil osnova za referendum. Rečeno je bilo, da bi s sredstvi, zagotovljenimi s samoprispevkom, bilo zgrajenih veliko objektov za šolstvo in otroško varstvo. Tako naj bi sredstva iz samoprispevka zagotovila okoli 374 mest v otroških vrtcih.
VIR: Ž. R., Večer
Umrl je planinec in alpinist MILAN URŠIČ
Milan Uršič se je rodil 21. septembra 1928 na Devini pri Slovenski Bistrici. Imel je še brata Jožeta Uršiča in Ivana Vanča Uršiča.
Študiral je gradbeništvo v Ljubljani.
V Mariboru je imel resno dekle, s katero se je nameraval poročiti.
Poleg alpinizma je bil aktiven na kulturnem področju in je sodeloval v Delavsko-prosvetnem društvu (DPD) Svoboda Slovenska Bistrica.
Tudi on je začel s plezanjem leta 1946 in si denar zanj služil v tovarni Impol s čiščenjem dimnikov.
Milan Uršič je umrl med 4. in 5. majem 1952 v severni steni Špika, pokopan je skupaj z bratoma in soplezalcema v Slovenski Bistrici.
VIR: biografski-sb.si
VIKAR JEVŠNIKAR NA OROŽNIH VAJAH, NA KATERIH PA JE GRADIL HIŠE
Dne 4. maja 1951 je vikar Jevšnikar bil vpoklican na trimesečne orožne vaje. Te orožne vaje je služil v Konjicu v Hercegovini, v mestu v kotlini ob reki Neretvi. Tam so zidali stanovanjske hiše, kar je bilo njihovo glavno opravilo. Jevšnikar je bil zadolžen za presajanje peska za malto in je pri tem delu izgubil 15 kg.
Predpostavljeni oficirji so bili dostojni in vljudni. Izhod v mesto so imeli samo ob nedeljah popoldan, za maševanje ni bilo priložnosti.
Dne 1. avgusta 1951 je zapustil Konjic in se vrnil domov.
V času, ko je bil vikar Jevšnikar Viljem na orožnih vajah, je bil kaplan T. Prosenak imenovan za vikarja – namestnika v Slov. Bistrici. Pri izvrševanju dušnopastirske službe mu je pomagal sosednji župni upravitelj v Črešnjevcu, g. Žolnir Jožef.
VIR: Kronika župnije sv. Jerneja Slovenska Bistrica
FOTO: Slika iz Konjica, Jevšnikar označen s križem (Kronika župnije sv. Jerneja Slovenska Bistrica)
BAN DR. NATLAČEN V SLOVENSKI BISTRICI IN KONJICAH
Včeraj je ban dr. Natlačen nadaljeval svoje službeno potovanje po Sloveniji. Obiskal je Slovensko Bistrico in Konjice. Povsod je bil zelo lepo sprejet. Ban je sprejel zastopnike raznih kulturnih, nacionalnih in gospodarskih društev in ustanov ter poslušal težnje in želje prebivalstva.
VIR: Mariborski večernik Jutra
