1. junij
Danes goduje FORTUNAT
Ime Fortunat izhaja iz latinskega imena Fortunatus, ki se je kot vzdevek dodajalo starorimskim imenom. Ime razlagajo z latinskim pridevnikom fortunatus v pomenu besede »srečen, blažen; premožen, bogat«, ki izhaja iz samostalnika fortuna v pomenu »usoda, slučaj; sreča; imetje, premoženje«.
Moške različice imena: Forti, Forto, Fortunato.
Ženski različici imena: Fortuna, Fortunata.
1. junij
V TRBOVLJAH USTANOVLJENA GLASBENA SKUPINA LAIBACH
1. junija 1980, so v Trbovljah ustanovili skupino Laibach, danes eno najbolj prepoznanih slovenskih glasbenih skupin v svetu.
Leta 1980 je bil Laibach ob ustanovitvi v Sloveniji in Zasavju jabolko spora predvsem zaradi imena, pa tudi zaradi nastopov, ki so bili za tedanji čas izjemno pogumni in skregani s splošno veljavnimi normami vladajoče elite. Laibach so ustanovili v Trbovljah, takrat enem najbolj močnih industrijskih središč v bivši Jugoslaviji, ki je bila na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja še vedno del komunistične družbene ureditve z obrazom socialistične države.
Člani skupine Laibach so večmedijska skupina, ki se poleg glasbe in zvoka izraža še s pomočjo oblikovanja, slikarstva, gledališča in ostalih umetniških in neumetniških praks.
NAJBOLJŠE ORANŽNO VINO NA SVETU
Izjemno priznanje za Božidarja in Marijo Zorjan
V julijski številki prestižne britanske vinske revije Decanter bo izšel članek o najboljših oranžnih vinih na svetu, ki jih lahko kupimo v svetovnih vinskih trgovinah. Bistriški vinogradnik Božidar Zorjan si je 1. junija 2020 po oceni najbolj uglednega ocenjevalca na svetu in promotorja oranžnih vin Simona J. Woolfa prislužil 95 točk za vino Muškat otonel Dolium in si deli prvo oziroma drugo mesto.
»Članek v reviji Decanter in uvrstitev vina Muškat ottonel Dolium 2016 na seznam tridesetih najboljših oranžnih vin na svetu nam pomeni veliko priznanje. To priznanje je potrditev našega dela in zaupanja v naravo, ki nam to vino daje,« je ob izjemnem priznanju povedal Božidar Zorjan, ki obdeluje vinograde v Tinjski Gori nad Slovensko Bistrico. Z ženo Marijo sta zlato kapljico letnika 2016 starala več kot dve leti v amforah in sodih. Decanter napoveduje, da bomo vino lahko pili kar do leta 2035. »Vino Muškat ottonel Dolium 2016 in druga vina letnika 2016, ki so sedaj v redni prodaji, so izjemna, odražajo pohorska rastišča z magmatsko kamenino. Svetovna strokovna javnost prepoznava naša vina, naš karakter, odnos do matere zemlje in duhovno znanost pridelave hrane, kamor spada tudi vino,« pravi Božidar Zorjan. Kot pojasnjuje, je to vino naredila narava. Pridelali so ga po biodinamični metodi. Grozdje so potrgali in ga dali v dolije, amfore, zakopane pod milim nebom v vinogradu. Po smernicah sistema demeter niso grozdju dodajali ničesar. »Vse je v naravi, kar grozdje potrebuje, da ga narava spremeni v vino. Vina brez človeka ni, je pa zanj namenjeno. Človek je potreben samo, da odtrga grozd in ga prinese do dolija. V zaupanju vase prepustimo grozdje v dolijih dobrim silam, ki delujejo na življenje. V treh letih so se naravni postopki preobrazbe vina dokončali, nastalo je čudovito živo vino, eliksir življenja. Vino se je v tem času vizualno očistilo in smo ga pred trgatvijo 2019 natočili v steklenice, brez filtracije. Vino smo nato poslali našim eminentnim restavracijam in kupcem po Evropi,« pove Božidar Zorjan in poudari, da imajo njegova vina naravno barvo. »Tako opevana oranžna vina so lahko vina z daljšo ali krajšo maceracijo grozdja, vendar niso vsa naravna, ampak v njih najdemo na desetine strupenih snovi. Naravno barvo vina imajo samo vina, v katerih človek ni spreminjal ničesar, dodajal ali odvzemal. V obdobju nekaj let se je zelo povečalo zanimanje za oranžna vina. Znani publicisti, ki so poznavalci naravne pridelave vina, so javnosti sporočili razlike med različnimi pridelavami grozdja in kletarjenjem ter nam omogočili vstopiti v najboljše restavracije na svetu in doma,« še pravi Božidar Zorjan in dodaja, da so njihova vina prepoznali z udeležbo po večjih sejmih po Evropi in po objavi knjige Amber revolution (Jantarna revolucija) avtorja Simona J. Woolfa. Božidar Zorjan ima v Veliki Britaniji uvoznika za vina, ki jih prodaja tudi v druge države. S takšnim pristopom prodaje želi, da vina pridejo do ljudi, ki cenijo in spoštujejo naravni način pristopa pridelave vina.
VIR: Tomaž Ajd, Informator
FOTO: Primož Lavre
TKANJE PRIJATELSTVA S TURISTIČNIMI PODMLADKI
V sredo, 1. junija 2016, je v Slovenski Bistrici v organizaciji razvojno informacijskega centra in medobčinske turistične zveze potekalo 10. srečanje turističnih podmladkov pod geslom Tkanje prijateljstva z nitkami turizma.
V Sloveniji namreč potekajo različni projekti, s katerimi želi slovenska turistična zveza spodbuditi delovanje mladih v turizmu.
Vrtec, osnovne in srednje šole raziskujejo značilnosti domačega kraja, od kulturnih do zgodovinskih znamenitosti, šeg in običajev ter kulinarike.
Letos so se predstavili turistični podmladki iz občin Slovenska Bistrica, Oplotnica, Makole in Poljčane. Nastopili so otroci iz vrtec Otona Župančiča, Blažeta in Nežice ter osnovnih in srednje šole.
Mladi so predstavili raziskovalne naloge, postavili turistične stojnice, vrstili so se folklorni, lutkovni, gledališki in plesni nastopi, nepopisen vrvež je preplavil osrednji slovenjebistriški trg, tkala so se prijateljstva.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
SEJEM STARODOBNIKOV
Topla sončna sobota, 1. junija 2013, je bila kot nalašč za to, da je Avto moto klub classic iz Slovenske Bistrice postavil na ogled bogato zbirko železnih konjičkov na dveh in štirih kolesih, opremo in rezervne dele ter zbirateljsko bero druge tehnične dediščine.
Klub je bil ustanovljen leta 1997 z namenom, da bi združil ljubitelje starodobnih vozil vseh vrst in oblik ter tako ohranjal tehnično dediščino. Člani prihajajo z različnih koncev Slovenije, člani pa ne zbirajo samo starodobnikov, temveč tudi druge dragocene predmete, kot so na primer šivalni stroji in druge že skoraj pozabljene predmete, naprave ter stroje. V Slovenski Bistrici je Avto moto klub odprl tudi muzej tehnične dediščine, ki se nahaja v bližini gradu.
Sobotni sejem je bil tudi prodajni, saj so lahko obiskovalci med bogato ponudbo našli različne rezervne dele ter druge predmete in občudovali bogato tehnično zbirko.
VIR IN FOTO: Studio Bistrica
V MAKOLAH ZAPRLI KRAJEVNI URAD
1. junija 2012 so v Makolah zaprli krajevni urad, ki je neprekinjeno deloval od druge svetovne vojne.
Z zaprtjem se v Makolah niso strinjali, saj ima občina Makole starejših ljudi, ki ne morejo vsak dan v krajevni urad v omenjenih bližnjih središčih, Poljčane in Slovenska Bistrica.
VIR: Večer
FOTO: Makole (Spletna stran občine Makole)
ZAČETEK KNJIŽEVNEGA FESTIVALA
1. junija 2006 se je v Slovenski Bistrici začel prvi književni festival. Organizirali so ga mariborska založba Litera, bistriški zavod za kulturo in mladinski center K.reš. Ob 12. uri je bil sprejem udeležencev festivala, ogledali so si grad in v projekcijski dvorani še film o njem. Ob isti uri je bilo na gimnaziji srečanje s pesnikom in pisateljem Milanom Deklevom. Opoldne so se začele tudi literarne delavnice, osrednji dogodek pa je bil simpozij o pripovedništvu v slovenski literarni zgodovini, s poudarkom na pripovedi Jožeta Tomažiča. Osrednji referat o tej temi je pripravila dr. Dragica Haramija, s svojimi razpravami so sodelovali še dr. Janko Čar, Lidija Gačnik Gombač in Borut Gombač. Pogovor je bil na dvorišču gradu. Ob 20. uri so bila na vrsti branja, iz svojih del bodo brali Esad Babačič, Milan Dekleva, Dušan Merc, Nejc Gazvoda in Marko Samec. Ob 21. 30 je bila v viteški dvorani še monodrama Primer počene zračnice ali Dialog z golobom, igrala je članica Drame SNG Maribor Irena Mihelič. Igro je režiral Zvone Šedlbauer, nastopal je še Darijan Jaušnik.
Bistriški književni festival se nadaljuje je nadaljeval 2. junija, ko ga je uradno odprla županja bistriške občine Irena Majcen, zaključil pa se je v soboto, 3. junija.
2. junija 2006 se v Slovenski Bistrici nadaljuje književni festival. Najprej so slovenske založbe na Trgu svobode odprle stojnice s knjigami, ob 11. uri je bila na dvorišču bistriškega gradu prireditev za otroke. Nastopili somladinski pisatelji Tone Partljič, Feri Lainšček in Franček Rudolf, s kitaro in pesmijo je prireditev pospremil še Adi Smolar.
Ob isti uri se je v mladinskem centru K. Reš začela literarna delavnica, ki jo je vodil pisatelj Goran Gluvič. V parku pri knjižnici je bila ob 11. uri še lutkovna predstava za otroke iz bistriških vrtcev. Skupina Koruzno zrno je uprizorila Pohorskega carja, ki ga je napisal Jože Tomažič. Ob 12. uri se je začela razprava o nadrealizmu in neorealizmu v sodobni slovenski književnosti. O teh literarno-teoretskih vprašanjih so v gradu govorili Petra Vidali, Matej Bogataj, Milan Dekleva in Ana Zupan Sosič. Na večernem branju ob 20. uri so iz svojih del brali Erika Vouk, Simona Kopinšek, Marko Kravos, Milan Vincetič in Tone Partljič.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
12. SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV
Zveza kulturnih organizacij občine Slovenska Bistrica in kulturno-umetniško društvo Šmartno na Pohorju sta pripravila v nedeljo, 1. junija 1997, ob 10.30 v avli osnovne šole Šmartno na Pohorju že tradicionalno, tokrat 12. območno srečanje ljudskih pevcev in godcev iz pomurske in podravske regije.
Na srečanju je nastopilo preko 15 skupin. Zaradi programskih smernic so tudi tokrat nekatere že uveljavljene skupine z območja bistriške občine morale počakati na svojo priložnost za nastop na eni največjih tovrstnih prireditev v Sloveniji do prihodnjega leta.
O pomembnosti nastopa na Šmartnem na Pohorju govori tudi podatek, da se večina skupin na ta nastop pripravlja kar vse leto.
VIR: (vh), Večer
LESKOVEC-STARI LOG
S samoprispevkom do hitrejšega napredka
Na nedavnem zboru krajanov so se prebivalci KS Leskovec-Stari Log, ene najmanjših krajevnih skupnosti na območju občine Slov. Bistrica, ob številnih pripombah, dopolnitvah in pojasnjevanjih predloga odločili, da bodo v nedeljo, 1. junija 1997, izvedli referendum, na katerem se bodo odločali o samoprispevku. Krajani so se za tak korak odločili predvsem zaradi spoznanja, da bodo lahko le s samoprispevkom zagotovili nadaljnji razvoj in uresničitev komunalnih programov, med katerimi na prvo mesto postavljajo ceste, ureditev kanalizacije in napeljavo močnejšega električnega toka v številnih gospodinjstvih.
Z denarjem iz samoprispevka (trajal bi naslednjih pet let), ki bi ga oplemenitili s sredstvi občine in države, bi sofinancirali razširitev mrliške vežice in obnovo pokopališča v kraju Črešnjevec, sofinancirali pa bi tudi gradnjo telovadnice, saj otroci iz KS Leskovec-Stari Log obiskujejo tukaj osnovno šolo in se vključujejo v druge krajevne aktivnosti. Pomemben delež denarja iz samoprispevka bi namenili za ureditev, obnovo in vzdrževanje lokalnih cest, kanalizacije, javne razsvetljave in sofinanciranje gradnje transformatorske postaje.
Predsednik KS Leskovec-Stari Log Anton Janša je poudaril, da se območju obeta stagnacija ali celo nazadovanje, če referendum ne bi uspel, saj zdaj od občine sprejemajo le dotacijo 1.85 milijona SIT, to pa ne zadošča niti za osnovne potrebe.
VIR: (vh), Večer
USTANOVLJENO PODJETJE UNIDEL
Podjetje Unidel je bilo ustanovljeno 1. junija 1993. Unidel je bil ustanovljen predvsem z namenom, da v skupini Impol prevzame invalide, ki pomagajo pri oskrbi z osebno varovalno opremo za zaposlene v skupini Impol. V vseh letih od ustanovitve se je Unidel razvijal in postal priznan dobavitelj osebne varovalne opreme v Sloveniji.
VIR: Metalurg
SPODNJEPOLSKAVSKI GASILCI
Zapis o spodnjepolskavskih gasilcih v mariborskem dnevniku Tabor: »Naše gasilno društvo deluje prav pridno in si hoče nabaviti novo motorno brizgalno. V to svrho priredi društvo 1. junija 1924 na vrtu starozgodovinskega gradu ‘Freistein’ veliko in bogato tombolo. Prva tombola je vredna čez 6000 K, in sicer dva prašiča in dva metra drv. Druga obstoja iz ene krasne kredence, tretja iz 1 kože podplatov. Vsi dobitki so jako lepi in bogati. Najmanjši dobitek je vreden čez 210 K. Zatorej bomo posegli prav pridno po kartah. Na sporedu so še druge prvovrstne zabavne točke in lepo urejeni plesni oder. Svira lastna godba gasilnega društva. Upamo, da bode prireditev krasno uspela. Pozdravljamo lepo delo in napredek našega gasilnega društva. Samo malo več narodne zavednosti bi še bilo treba.«
VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 136
Rodil se je veterinar KAREL ERDLEN
Karel (Karli) Erdlen se je rodil 1. junija 1923 v Trbovljah očetu Ferdinandu, uradniku Trboveljske premogokopne družbe, in materi Angeli, rojeni Podmenik.
Osnovno šolo je obiskoval med leti 1929–34 v Trbovljah, nato se je vpisal na ljubljansko III. Državno gimnazijo in do aprila 1941 končal sedem razredov. Po nemški okupaciji je za nadaljevanje šolanja 1941 v Celju opravil izpit na ‘Staatliche Oberschulle für Jungen in Cilli’ (Državna gimnazija za dečke v Celju) in istega leta nadaljeval šolanje na gimnaziji v Senovem pri Brestanici, kjer je leta 1942 opravil maturo.
Septembra 1942 je bil prisilno mobiliziran v Nemško vojsko in poslan na trimesečno usposabljanje v Salzburg (Avstrija). Po usposabljanju ga je vojaška pot vodila na Poljsko, Finsko in na Norveško, kjer je septembra 1943 zbolel in bil poslan v bolnico v Gradcu (Avstrija). Po končanem zdravljenju je bil decembra 1944 poslan v Grčijo, kamor so premestili njegovo enoto.
Konec februarja 1945 ga je v kraju Drávaszabolcs na Madžarskem zajela ‘Rdeča armada’ in ga odpeljala v ujetništvo v okolico kraja Mohacz (Madžarska). Tam je bil od februarja do avgusta 1945. Po predaji jugoslovanskih državljanov matični državi so jugoslovanski stražarji naključno izbrano polovico vojnih ujetnikov postrelili, drugo polovico pa zaprli v taborišče pri Subotici (Srbija). Septembra 1945 se je vrnil domov.
Jeseni 1946 se je vpisal na Medicinsko fakulteto v Zagrebu (Hrvaška), a se je po pol leta prepisal na zagrebško Veterinarsko fakulteto in leta 1953 diplomiral in kot veterinar pripravnik začel opravljati staž v Veterinarski bolnici Celje.
Aprila istega leta je odšel na služenje vojaškega roka.
Aprila 1954 je nadaljeval staž v Veterinarski bolnici v Celju, februarja 1955 je bil nastavljen za veterinarja v okraju Poljčane. Po ukinitvi okraja marca 1958 je delo nadaljeval v okviru Veterinarske postaje v Slovenski Bistrici, kjer je delal kot terenski veterinar in od leta 1961 kot njen direktor. Pri tem je z drugimi veterinarji pomembno sodeloval pri izkoreninjanju antraksa, bruceloze, tuberkuloze in drugih živinskih kužnih bolezni na področju Slovenske Bistrice.
Karel Erdlen je bil skupaj s kolegom Avgustom Kocjanom tudi med pionirji umetne osemenitve v Slovenski Bistrici.
Leta 1959 se je Erdlen pri obdukciji poginulega vola okužil z antraksom, bolezen prebolel, a mu je pri gibanju zapestja desne roke pustila trajne posledice.
Ob vodenju Veterinarske postaje je opravljal terensko delo na področju celotne občine Slovenska Bistrica do leta 1978, ko je prevzel delo veterinarskega inšpektorja v podjetju Mesnina.
Upokojil se je decembra 1990.
Junija 1991 je opravil izpit za sodnega tolmača za nemški, srbski in hrvaški jezik. V prostem času se je ukvarjal s pisanjem pesmi, ki jih je izdal leta 1993.
Karel Erdlen je umrl 12. februarja 1999 na Slivniškem Pohorju, pokopan je v Poljčanah.
VIR: biografski-sb.si
Umrl je duhovnik FRANC VIDMAJER
Franc Vidmajer se je rodil 3. maja 1864 v Sevnici.
1. novembra 1901 je iz Žusma na Kozjanskem, kjer je bil župnik, prišel na Zgornjo Polskavo. V Žusmu ga je nasledil Anton Šebat. Zanimivo, župnik Anton Šebat je kasneje Vidmajerja nadomestil na Zgornji Polskavi, Vidmajer pa v Žusmu Šebata.
Velika zasluga župnika Franca Vidmajerja je, da je dogradil in obnovil župnišče na Zgornji Polskavi. Patron oziroma zaščitnik zgornjepolskavske župnije, samostan v Studenicah, je sicer tej naložbi močno nasprotoval, a ne zato, ker bi menil, da ni potrebna, ampak ker je bil revna ustanova. Nov cerkveni konkurenčni odbor pa je bil – »zvest tradiciji dobrih Polskavčanov«, kot piše v »Spominski knjigi« (kroniki, op. ur.) – pripravljen vse žrtvovati in se je postavil na župnikovo stran. Vztrajal je, da starega župnišča nima smisla popravljati, ampak da je treba postaviti novo stavbo. Župnika je podpirala tudi državna oblast.
Vidmajer je že na Zgornjo Polskavo prišel bolehen, v Žusmu je zbolel še huje in pri Usmiljenih bratih v Gradcu (Avstrija) umrl 1. junija 1916.
VIR: biografski-sb.si
Rodila se je učiteljica ANA SERNEC
Ana Sernec, mlajša sestra Sernec Josipa in Sernec Janka st., se je rodila 1. junija 1847 v Slovenski Bistrici v znani družini Sernec mlinarju Janezu in Ivani, rojeni Reybauer, ki sta se v Slovensko Bistrico priselila iz Malečnika.
Izšolala se je za učiteljico in učila tudi na bistriški štirirazredni dekliški šoli. Od leta 1868 je sodelovala pri predstavah Slovanske čitalnice v Mariboru.
Ana Sernec je umrla 12. oktobra 1940 v Mödlingu (Avstrija).
VIR: biografski-sb.si
