2. junij
Danes goduje ERAZEM
Ime Erazem izhaja iz latinskega mena Erasmus, to pa iz grškega pridevnika ερασμoς (erasmos) v pomenu besede »ljubek, ljubezniv, mičen« ali ερασμιoς (erasmios) »prijeten, dobrodošel, zaželen«.
Iz slovenske zgodovine je znan Erazem Predjamski, vitez iz gradu Predjama.
2. junij
PRISEGLA PRVA GENERACIJA SLOVENSKIH VOJAKOV
2. junija 1991 je bila v 710. učnem centru v Pekrah in 510. učnem centru na Igu prvič v zgodovini izrečena beseda prisegam. To je bila prva prisega v maternem jeziku domovini Sloveniji, prisega prvih 270 slovenskih rednih vojakov v službi domovine Republike Slovenije, na služenju izključno na slovenskih tleh. Že čez nekaj tednov so se znašli sredi obrambne vojne z mnogo močnejšim agresorjem.
42. REGIJSKO SREČANJE GODB NA PIHALA
V nedeljo, 2. junija 2019, je na Spodnji Polskavi potekalo že 42. regijsko srečanje godb na pihala. Na prireditvi z naslovom Zakorakajmo v sončno pomlad, ki jo je organizirala območna izpostava Javnega sklada kulturnih dejavnosti Slovenska Bistrica v sodelovanju s KUD Gasilska godba Spodnja Polskava in OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava, se je predstavilo osem godb na pihala: Pihalni orkester Glasbene šole Slovenska Bistrica (dirigent Jernej Senegačnik ml.), Pihalni orkester Glasbene šole Ormož (Vladimir Krničar), KUD Frajhamska godba (Matjaž Firer), Prosvetno društvo Središče ob Dravi, sekcija godba na pihala (Rado Munda), Društvo godba Zabukovica (Boštjan Mesarec),
Godba na pihala KUD-a Janka Živka Poljčane (Matjaž Lorenci), Slovenskogoriški pihalni orkester KD MOL Lenart (Srečko Kovačič) in KUD Gasilske godbe na pihala Spodnja Polskava (Jerenje Senegačnik st.). S strokovne plati je nastop spremljal Ervin Hartman, program pa je povezovala Patricija Simrajh. Prireditev so finančno podprle občine Slovenska Bistrica, Makole in Poljčane.
VIR: T. A., Informator
REGIJSKO TEKMOVANJE EKIP PRVE POMOČI
Uprava RS za zaščito in reševanje, Izpostava Maribor, Rdeči križ Slovenije Območno združenje Slovenska Bistrica in Občina Slovenska Bistrica so v soboto, 2. junija 2018, izvedli regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa. V ta namen so pripravili štiri delovna mesta: ob parku pri Bistriškem gradu, na Trgu svobode, pri Graslovem stolpu in na parkirišču pri športnem parku. Vključili so tudi zanimiv park pri glasbeni šoli, kjer so udeleženci sestavljali sestavljanko Civilne zaščite, Rdečega križa, policije in gasilcev. Na predstavitvenih točkah so svojo opremo in delovanje predstavile različne enote sil za zaščito in reševanje ter društva in druge organizacije: Policija, Slovenska vojska, nujna medicinska pomoč, gorska reševalna služba, olimpijski gasilski prvaki PGD Šmartno na Pohorju, Rdeči križ Slovenska Bistrica, Zavod za kulturo Slovenska Bistrica in Turistično društvo Cokla Tinje. Na tekmovanju je sodelovalo dvanajst ekip prve pomoči iz vzhodnoštajerske regije, ki so prikazale znanje iz reševanja in oskrbe realistično prikazanih poškodb ponesrečencev ob raznih nesrečah. Prvo mesto je osvojila ekipa prve pomoči Rdečega križa občine Oplotnica, drugi so bili gasilci z Zgornje Bistrice, tretje mesto pa so zasedli člani ekipe Prostovoljnega gasilskega društva Poljčane. Vodja tekmovanja Damijan Remškar je povedal, da so vse ekipe pokazale odlično znanje, namen je bil dosežen. Regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči, na katerem je sodelovalo okoli 200 ljudi, sta si ogledala tudi Irena Nečemer, podpredsednica Rdečega križa Slovenije, in Darko But, generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje.
VIR: T. A., Informator
FOTO: Tjaša Brglez
PGD ZGORNJA BISTRICA Z NOVIM VOZILOM
Prostovoljno gasilsko društvo Zgornja Bistrica je 2. junija 2017 uradno prevzelo novo gasilsko kombinirano vozilo GVC 16/25. Nadgradnjo vozila je izdelalo svetovno priznano podjetje Rosenbauer na terenskem podvozju MAN 13.290 s stalnim štirikolesnim pogonom in 12-stopenjskim avtomatskim menjalnikom. Kombinirano vozilo prevaža 2500 litrov vode, 150 litrov penilnega sredstva in posadko osmih gasilcev. Namenjeno je posredovanju ob požarih v stanovanjskih zgradbah, požarom v naravnem in urbanem okolju, manjšim tehničnim intervencijam, ob poplavah in neurjih ter reševanju iz globin in višin. Nakup novega sodobnega vozila predstavlja večjo varnost tako za občane kot gasilce. Vozilo je zamenjalo 30 let staro avtocisterno TAM 190, ki ni bila več primerna za operativno uporabo. Skupaj z opremo in nadgradnjo je stalo okoli 250 tisoč evrov.
VIR: T. A., Informator
FOTO: Aleš Kolar
BISTRIŠKI AHA EMMI PODALJŠAL POGODBO Z IKEO
Javnosti so pokazali nove proizvodne prostore, v katerih bodo na leto izdelali milijon vrat za švedsko firmo
Vsak dan iz družbe Aha Emmi Slovenska Bistrica v svet odpeljejo trije kontejnerji z izdelki, ki imajo oznako Ikea, pripis “made in Slovenia” in s številko Emmijeve družbe, je povedala Lidija Potočnik, odgovorna za nabavno-prodajne aktivnosti programa Ikea v omenjeni družbi. S to švedsko firmo, ki ima po svetu 250 trgovin, so Bistričani podaljšali pogodbo o sodelovanju in proizvodnji za tri leta. Prav zavoljo te pogodbe spada družba med tista delovna okolja, ki spretno in uspešno premagujejo gospodarsko krizo.
Ker se je proizvodnja povečala, so morali zgraditi nove poslovne, proizvodne in skladiščne prostore, in ko so jih predstavili javnosti, so v družbi povedali, da je naložba vredna 1,5 milijona evrov. Direktor družbe Roman Stegne pravi, da podjetje obstaja 63 let in da je v njej zdaj 335 zaposlenih. Lani je firma ustvarila 35 milijonov evrov prometa, svoje izdelke pa prodaja na Kitajsko, v Rusijo, Severno Ameriko, Evropo in Avstralijo. Novi prostori merijo 2250 kvadratnih metrov, za opremo so morali dodati še 400.000 evrov. Gradili so z lastnim denarjem in krediti. Prednost nove naložbe se kaže v programu Ikea. Za to družbo izdelujejo pohištvena vrata, drsna vrata za garderobne omare in palice za zavese v kabinah za prhanje. V programu aluminijastih vrat s steklom na leto izdelajo milijon vrat. V novi proizvodnji je zaposlenih sto delavcev. Bistriška družba z Ikeo sodeluje 16 let, zdaj je zelo resen strateški dobavitelj, triletna pogodba je obvezujoča, prinaša namreč 25 milijonov evrov na leto. Emmi postaja zanimiv za Ikeo tudi zaradi logističnega centra, ki ga želijo urediti Bistričani. Center bi namenili vsem slovenskim dobaviteljem Ikeinih izdelkov. Roman Stegne je še povedal, da Ikea v Ljubljani išče lokacijo za svoj trgovski center, in če ga do jeseni ne bodo našli, bodo Švedi iskali novo lokacijo.
Ko so javnosti predstavili novo proizvodnjo, so odprli še razstavo arheoloških najdb, ki so jih odkrili arheologi mariborskega zavoda za varstvo kulturne dediščine. Na območju tovarne je bila namreč naselbina Rimljanov. V razstavni vitrini so posoda, keramika in steklo ter strešna opeka. V neposredni bližini najdišča so odkrili še traso rimske ceste in 26 grobov.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Kljub zelo avtomatizirani proizvodnji je v programu Ikeje zaposlnih sto judi. (Zdenko Kodrič)
PASTORKA POVOZIL IN PRETEPEL Z GORJAČO
Zaradi poskusa umora so policisti pripeljali k preiskovalnemu sodniku 43-letnega S. K. iz Slovenske Bistrice — Ta je v soboto zvečer z osebnim avtomobilom najprej podrl svojega 17-letnega pastorka M. G., ki se je peljal s kolesom z motorjem, nato pa ranjenega fanta začel pretepati še z leseno palico
V soboto, 2. junija 2007, bi se lahko tragično končal družinski spor v Slovenski Bistrici. Po prepiru in daljših nesoglasjih je 43-letni S. K. v soboto pozno zvečer sedel za volan svojega peugeota in se odpravil iskat komaj 17-letnega pastorka M. G. V Industrijski ulici v Slovenski Bistrici je dohitel fanta, ki je vozil kolo z motorjem. Z avtomobilom je zapeljal v zadnji del, tako da je M. padel na pokrov osebnega avtomobila in od tam na vozišče.
Fant je poškodovan obležal na asfaltu, S. K. pa je stopil iz avtomobila, ob cesti pograbil gorjačo in začel pretepati pastorka. Z leseno palico je fanta udarjal po različnih delih telesa. Ko je uvidel, kaj je storil, je sam odšel na policijsko postajo v Slovenski Bistrici in se predal policistom. Kriminalisti so osumljenemu odvzeli prostost in ga zaradi poskusa umora odpeljali k preiskovalnemu sodniku.
Hudo ranjenega M. G. so odpeljali na zdravljenje v mariborsko bolnišnico. Kot nam je uspelo izvedeti, fantovo življenje naj ne bi bilo več v nevarnosti.
VIR: A. A., Slovenske novice
NAJPREJ SLIKANJE AVRE, POTEM SRKANJE ENERGIJE
Tako imenovane energetske točke naj bi bile v globeli, v katero se zlivajo trije slapovi – Studenice že znane po zdravilnem vrelcu
Tujci o Studenicah, samostanu in grajskih razvalinah blizu Poljčan, pravijo, da je grobo oblikovan biser. Domačini se takemu mnenju čudijo, hkrati pa mislijo, da je to mogoče res. Studenice so namreč izjemen kraj: v njem se v minulem času različni dogodki vrstijo z neverjetno hitrostjo: Studeničani pozimi uprizarjajo predstavo, povezano z božičem in Jezusovim rojstvom, spomladi so na vrsti gledališke igre na prostem, poleti poletne zabave, jeseni spet gledališke predstave. Ves čas pa studeniško cerkev, samostan in grajske zidine, vrelec z zdravilno vodo obiskujejo tuji in domači turisti. Vlado Stojnšek iz Celja je ugotovil, da so na robu Studenic, v globeli, v katero se zlivajo trije slapovi, energetske postaje.
“Imel sem občutek, da je tukaj energija, ki lahko zdravi človeka. Poklical sem tri znane slovenske radiesteziste in jih prosil za meritve energetskih polj. Vsi – vsak neodvisno od drugega – so odkrili energijo, ki lahko pomaga človeku. V parku, nedaleč od samostana, sem postavil 16 klopi, ki jih imenujem energetske točke oziroma postaje,” je povedal Vlado Stojnšek. Pravi, da Studenic ne bo izkoriščal za svojo promocijo. Ne skriva pa želje, da bi tukaj v prihodnosti nastal pomemben zdravstveno-rekreativni center.
“O tem je težko govoriti, kajti skoraj ves kompleks okrog samostana je v lasti mariborske škofije. Naj povem, da je moje življenje viselo na nitki, rešil sem ga s pomočjo naravnih energij. Strokovnjaki so ugotovili, da je v Studenicah odlična lokacija, in ko so definirali energetske točke, sem se odločil, da temu okolju posvetim nekoliko več pozornosti. Tudi sam sem radiestezist, kar pomeni, da lahko slikam človekovo avro. To počnem po znani ruski metodi,” še dodaja Stojnšek.
Po slikah ugotovi človekovo energetsko stanje in ga pozneje napoti k energetskim postajam. Vsaka “bolezen” ima določeno postajo. Nekaj ugodnih rezultatov je že zabeležil. “V Studenice prihaja bolna Zagrebčanka in njeno zdravstveno stanje se iz dneva v dan izboljšuje, obiskala me je tudi ženska, ki ni mogla premakniti kolena. Zdaj ga že lahko,” trdi Stojnšek. “Narava v Studenicah ima svojo moč in prepričan sem, da jo bo še dolgo ponujala ljudem. Tudi voda v Studenicah je zdravilna. Znano je, da si ljudje s pitjem pozdravijo težave v črevesju in prebavi,” pove Stojnšek.
Menda je v globini 500 metrov mineralna voda, ki ima 60 stopinj Celzija. Njegovi načrti bi lahko bili širokopotezni. Iz Studenic bi lahko naredil legendo o kraju večne mladosti, a tega ne namerava napraviti. S pomočjo krajevne skupnosti in občine bo najprej uredil energetske postaje in šele potem bodo na vrsti večji projekti. Seveda brez soglasja mariborske škofije ne bo šlo, je prepričan celjski podjetnik.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Vlado Stojnšek: “Tukaj so studeniške energetske točke!” (Zdenko Kodrič)
ODDIH OB RIBNIKU
Nedaleč od občinskega središča Slovenska Bistrica so trije večji ribniki, ob katerih se posebno radi zbirajo ribiči.
Člani ribiške družine Slovenska Bistrica, ki upravlja enega od teh ribnikov in skrbi za ohranitev narave, so po daljšem premoru, ki so ga uporabili za čiščenje ribnika in obnovo ribjega zaroda v njem, ponovno predali to področje rekreativcem in ljubiteljem ribolova.
Ribnik je tako spet bogata zakladnica raznih vrst rib: največ je krapov, linjev, amurjev, pa tudi drugih vrst rib ne manjka. Ribnik meri okoli štiri hektarje, skupno z zemljiščem pa kar sedem. Obiskovalec lahko tukaj sreča galebe, orle, divje race, fazane in kukavice, pa tudi srne.
Urejenost okolja prav gotovo ne bi bila takšna, če ne bi za to poskrbeli člani ribške družine Slovenska Bistrica, ki so ob ribniku leta 1975 zgradili lično brunarico. Težko bi danes našteli vse prostovoljno opravljene ure članov za ureditev okolja, skrb za pomlajevanje ribjega zaroda in tudi za prijetno razpoloženje obiskovalcev.
VIR: V. H., Večer
FOTO: Zatišje ob ribniku na Videžu (V. H.)
23. SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN SLOVENIJE
2. junija 1980 so se v prenovljenem domu kulture v Slovenski Bistrici predstavili igralci amaterskega gledališča Svoboda iz Postojne z delom Petra Ustinova Komaj do srednjih vej. S tem se je začela zaključna prireditev 23. srečanja gledaliških skupin Slovenije.
Do sobote je bilo na ogled devet najboljših gledaliških predstav, ki so se izkazale na področnih srečanjih. Kdor je poznal takratni slovenski amaterizem, je med skupinami, ki so se predstavile v Slovenski Bistrici, zagotovo pogrešal ptujsko predstavo Carla Goldonija Zdrahe na vasi.
VIR: zk, Večer
TESNEJŠE SODELOVANJE S KONJIŠKO OBČINO
Preko občinskih in regijskih meja
V Slovenski Bistrici so se 2. junija 1978 pogovarjali o tesnejšem sodelovanju z občino Slovenske Konjice.
Konjiške goste je sprejel predsednik občinske skupščine Slovenska Bistrica Mihael Spindler, nato pa so se odpeljali v Oplotnico, kajti ta mejna krajevna skupnost v sodelovanju s sosednjo občino uspešno rešuje nekatere probleme, kot so financiranje krajevnih skupnosti ter komunalna in cestna ureditev. To je razumljivo, saj kar blizu 400 občanov Oplotnice odhaja vsak dan na delo v konjiške organizacije združenega dela.
Po besedah predsednika občinske konference SZDL v Slovenski Bistrici Ladislava Cvahteta sta občini na nekaterih področjih že doslej sodelovali, vendar ne načrtno in organizirano. Predsednik občinske skupščine v Slovenskih Konjicah Franc Ban pa je poudaril, da občinske meje ne smejo biti ovira za reševanje skupnih problemov. Zanimivo je, da gre pravzaprav že za neke vrste medregijsko povezovanje.
Načelno so se dogovorili. da bodo skupaj reševali probleme lesnopredelovalne industrije in regulacije Dravinje, dokončne ureditve spominskega muzeja na Osankarici in na drugih področjih. Zavzeli so se tudi za organizacijo prvenstva ljubljanskega armadnega območja in prvenstva vojaških šol JLA, ki naj bi bilo, kot je dejal v imenu vojašnice pohorskega bataljona v Slovenski Bistrici starešina Milan Zagorc, leta 1980 v bistriški in konjiški občini. To bo od obeh občin zahtevalo skrbne priprave.
VIR: mip, Večer
Umrl je ilustrator JOŽE BERANEK
Jože Beránek (tudi Josip), ilustrator, se je rodil 22. junija 1913 v Pískovi Lhoti (Češka) očetu Janu, vojaškemu godbeniku, in materi Vilemini, rojeni Teplický.
Bil je likovni samouk. Za najbolj znano Beránekovo delo velja roman v slikah Quo vadis. Slikanica s 420 podobami je izhajala leta 1943 v Slovencu. Z ilustracijami je opremil tudi knjige pravljic, bajk in legend našega rojaka z Velikega Tinja, pisatelja in pravljičarja Jožeta Tomažiča.
Maja 1945, takoj po koncu 2. svetovne vojne, so Jožeta Beráneka zaradi sodelovanja z domobranci aretirali in odpeljali v zbirno delovno taborišče Šentvid. Najverjetneje je bil 2. junija 1945 z ostalimi zaporniki usmrčen na Krimu in vržen (domnevno) v ‘Koščevo brezno’.
VIR: biografski-sb.si
ČE SE KONJI SPLAŠIJO
Na lokalni progi proti Slov. Bistrici je, kot smo že poročali, lokomotiva do smrti povozila 69-letno ženo upokoje nega železničarja Nežo Jeričevo. Pokojna se je odpeljala predpoldne z voznikom Sovičem proti postaji Slov. Bistrica. Sredi med postajališčem in glavno postajo pa se je konj prestrašil nenadnega ropota osebnega vlaka ter odskočil proti progi, da je zadel voz v sprednji del lokomotive. Jeričevo je sunek vrgel naravnost pod vlak, dočim se vozniku ni ničesar pripetilo. Jeričevo so pograbila kolesa ter ji odrezali obe nogi. Nezavestno ženo so prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je pa kmalu zaradi izkrvavitve umrla.
VIR: Mariborski večernik Jutra
OBČINSKI PRAZNIK OBČINE POLJČANE
2. junija 1846 je v Poljčane pripeljal prvi vlak na progi Dunaj – Trst. Ta dan so si v Poljčanah izbrali za svoj občinski praznik. Železnica je pomenila intenzivni in, na področju današnje občine, prevladujoči razvoj kraja Poljčane
Poljčane so pomembno prometno križišče v smeri proti Rogaški Slatini, Celju, Mariboru in Ptuju in izhodiščna točka za pohode na Boč.
Prvi ljudje so se v Poljčanah in okolici naseljevali v bakreni dobi. V 3. stoletju pred našim štetjem so sem prišli Kelti, nato Rimljani. Iz rimske dobe se je ohranilo nekaj najdb, med drugim kamen, ki je vzidan v župnijsko cerkev sv. Križa v Zgornjih Poljčanah. V virih se Poljčane (Poltsah) prvič omenjajo leta 1245, ko je oglejski patriarh bližnjemu samostanu v Studenicah podredil slivniško župnijo. Takrat je slivniška župnija dobila tudi Marijino (zdaj sv. Križu posvečeno) cerkev v današnjih Zgornjih Poljčanah, katere začetki segajo v 2. polovico 12. stoletja. V začetku 15. stoletja se tukaj omenja plemiški rod Graslov in v povezavi z njimi dvor, sicer celjski fevd v Poljčanah.
Med letoma 1844 in 1846 je bila skozi Poljčane (tedanji Pekel) speljana železnica; od takrat se zdajšnje naselje (Zgornje) Poljčane ni več razvijalo, medtem ko se je Pekel, ki se od druge polovice 19. stoletja imenuje Poljčane, razvil v večje naselje. Kraj je imel pošto, šolo in štiri sejme, v njem je bilo 90 hiš. Leta 1905 je bila ob Dravinji zgrajena tudi elektrarna. V drugi polovici 20. stoletja je veliko ljudi iz Poljčan in okolice zaposlitev našlo v podjetju za izdelavo otroškega pohištva LIP Poljčane.
Sedež občine Poljčane je v središču naselja, na Bistriški cesti 65. Neoklasicistični enonadstropni stavbi dajejo poudarek balkon v osrednji osi in trikotni strešni čeli ob straneh. Pomembni stavbi sta tudi nekdanja Nemška ljudska šola, v kateri je danes Zdravstveni dom in Zimetova hiša iz konca 19. stoletja, ki jo krasita bogata neobaročna fasada s stavbno plastiko in urni stolpič. Zaradi značilnega trikotnega tlorisa v obliki likalnika je dobila ime »peglezn«. V sklop železniških objektov, sodita zanimiva stavba, ki spada v tip »predalčne gradnje« in se je ohranila v skoraj prvotni obliki in eden redkih ohranjenih kretniških stolpov. Omembe vreden je tudi kostanjev drevored, ki vodi od glavne regionalne ceste do železniške postaje. Dvoredni drevored je bil v začetku 21. stoletja na novo zasajen.
VIR: Simona Kostanjšek Brglez
FOTO: Razglednica Poljčan iz leta 1922 (Arhiv ZZK Slovenska Bistrica)
