4. junij
Danes goduje KRISTINA
Ime Kristina je različica imena Kristijana, to pa je ženska oblika imena Kristijan, latinsko Christianus. Latinsko ime pa povezujejo z grško besedo χριστιαος (hristiános) v pomenu besede »kristjan«. Ime Kristina je lahko nastalo tudi z izpeljavo iz imena Kristus ali Kristofor, latinsko Christus, Christophorus, to je iz Krist- in manjšalne pripone -ina.
Ostale različice imena: Krista, Kristel, Kristin, Kristinca, Kristinka, Kristine, Kris, Kristi, Kristijana, Kristja, Kristka, Kristjana, Krsta, Krstana, Krstina, Stina.
4. junij
MEDNARODNI DAN NEDOLŽNIH OTROK, ŽRTEV NASILJA
4. junij po vsem svetu obeležujejo kot mednarodni dan otrok žrtev nasilja, ki je na pobudo OZN posvečen otrokom, ki so žrtve fizičnega in psihičnega nasilja. Ta dan potrjuje tudi zavezanost varovanju človekovih pravic otroka in mednarodnem boju proti vsakršnim oblikam nasilja nad otroki.
Z ratificiranjem Konvencije o otrokovih pravicah so se države pogodbenice zavezale, da bodo ščitile in zagotavljale otrokove pravice ter da bodo za to odgovarjale mednarodni skupnosti. Konvencija, ki je kot mednarodna pogodba o človekovih pravicah v veljavo stopila leta 1990, otrokom zagotavlja osnovne človekove pravice, kot so pravica do preživetja, nemotenega razvoja, polnega sodelovanja v družinskem, kulturnem in družbenem razvoju ter pravice do zaščite pred škodljivimi vplivi. Pred šestimi leti je Organizacija združenih narodov izvedla obsežno raziskavo nasilja nad otroki, ki je pokazala, da je le 2,4 odstotka otrok celega sveta zakonsko zaščitenih pred kakršnimikoli oblikami nasilja. Po podatkih iste raziskave je bilo 150 milijonov deklic in 73 milijonov dečkov pod 18. letom starosti vsaj enkrat v življenju prisiljenih v spolni odnos ali pa v kakšno drugo obliko nasilja. Dodatnih 218 milijonov otrok pa naj bi zlorabljali za delovno silo.
PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ
Dr. Ivan Žagar, župan Občine Slovenska Bistrica, je v četrtek, 4. junija 2020, na krajši prireditvi v Viteški dvorani Bistriškega gradu podelil občinska priznanja za leto 2019. Občina je nameravala slavnostno akademijo pripraviti že ob občinskem prazniku, na 13. marec, a jo je morala zaradi začetka epidemije novega koronavirusa odpovedati. Listino občine Slovenska Bistrica za izjemne dosežke na področju glasbenega izobraževanja in 70 let delovanja je prejela Glasbena šola Slovenska Bistrica. »To priznanje meni osebno in zagotovo tudi vsem sodelavcem pomeni potrditev, da delamo dobro in da delamo kakovostno. Prepoznavni smo v svojem lokalnem okolju in tudi izven meja Slovenije. Priznanje nas obenem zavezuje, da bomo tudi v prihodnje delali z visokimi cilji in gledali daleč v prihodnost,« zadovoljno ugotavlja Radmila Bikić Magdić, ravnateljica Glasbene šole Slovenska Bistrica. Priznanja Občine Slovenska Bistrica so prejeli Ribiška družina Slovenska Bistrica za uspešno 60-letno delo na področju gojitve rib, varstva voda in okolja ter sladkovodnega športnega ribolova, Mirko Munda s Pragerskega za dolgoletno in uspešno delo na področju novinarstva in publicistike ter Aktiv kmečkih žena Kebelj za požrtvovalno delo članic pri ohranjanju kulturne dediščine in podob naših krajev ter 40 let delovanja. »Predsednik ribiške družine sem štiri leta. V teh letih smo marsikaj postorili. Vesel sem, ker je tudi okolica opazila naše delo. Ponosni smo na to, kar počnemo, seveda pa smo veseli, če to opazijo tudi drugi. Ker imamo bogate vode, se ribiči radi vračajo k nam,« pravi Franc Valand, predsednik Ribiške družine Slovenska Bistrica. Tudi Mirko Munda na krajši slovesnosti ni skrival zadovoljstva: »Vesel sem zaradi tega, ker je to priznanje dokaz, da moje delo odmeva in da ljudje vedo za moje ustvarjanje. To me tudi spodbuja, da delam še naprej, čeprav sem že deset let v pokoju. Pred izidom je moja nova knjiga, knjiga o zgodovini Spodnje Polskave.« In kaj priznanje pomeni Aktivu kmečkih žena Kebelj? »Zelo sem ponosna na to, kar smo dosegle. Kljub temu da je bilo včasih težko, tudi marsikatera noč ni bila prespana, mi ni žal. Zdaj bodo morale druge povleči voz naprej, naše punce so pridne, veliko so se že naučile, veliko pa se še bodo,« odgovarja Hedvika Kočnik, predsednica Aktiva kmečkih žena Kebelj.
VIR: Tomaž Ajd, Informator
FOTO: Aleš Kolar
TEKMOVANJE MLADIH GASILCEV
V soboto, 4. junija 2016, so se gasilskem domu v Slovenski Bistrici pomerili pionirji in mladinci iz vrst Gasilske zveze Slovenska Bistrica. Pohvale vredno je, da se gasilske vrste nenehno dopolnjujejo z mlado generacijo, ki pa se mora tudi izobraževati in pridobivati gasilske veščine.
Gasilska liga pionirjev in mladincev se je tokrat v 2. krogu pomerila v prenosu vode, podiranjem tarč, razvrščanjem po delovnih področjih in štafeto.
Sledita še dva kroga, prvi dve najboljši ekipi pa se bosta uvrstili na regijsko tekmovanje. Torej se ni bati, da bi ta množična človekoljubna dejavnost usihala, saj v njene vrste vstopajo mlade generacije, ki želijo pomagati ljudem v njihovih stiskah.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Edvard Grobler
NOVINARSKA KONFERENCA O POLETNIH PRIREDITVAH NA BISTRIŠKEM
V četrtek, 4. junija 2015, sta Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica in Zavod za kulturo na zunanjem dvorišču Bistriškega gradu pripravila tiskovno konferenco, na kateri so bile nekoliko podrobneje predstavljene posamezne prireditve, ki bodo letošnje poletje potekale v Slovenski Bistrici in okolici.
Predstavniki obeh institucij so skupaj z lokalnimi organizatorji tako predstavili Interaktivne delavnice na Ančnikovem gradišču, Bistriški tabor, Poletno muzejsko noč, Starobistriške večere kulture,Poletne ustvarjalne delavnice, Slikarsko šolo Rudolfa Španzla, Spodnjepolskavsko poletje, Praznik KS Laporje,Kresno noč na Zgornji Polskavi,17. Šahovski festival, 2. Športni vikend, Postavitev klopotca in srečanje muzikantov v organizaciji Društva vinogradnikov Ritoznoj ter prireditve in dogodke Ljudske univerze Slovenska Bistrica.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
ZMAGA VODOVNIKA IN FRIDRIHA
Miran Vodovnik (Almont Slovenska Bistrica) je na prvem dnevu atletskega pokala Slovenije (APS) v Ljubljani v suvanju krogle zmagal z rekordom osrednjega slovenskega atletskega stadiona ŽAK, znova pa je orodje zalučal prek 20 metrov (20,22). V skoku v daljino je slavil Boštjan Fridrih (Almont Slovenska Bistrica) s 7,79 metra. Drugi dan atletskega mitinga so organizatorji odpovedali zaradi tragične smrti treh atletov, ki so isti dan umrli v prometni nesreči.
VIR: Marjan Horvat, Večer
VEDNO VEČ POLICIJSKIH NALOG
Slavnostni govornik ob obletnici sindikata je bil generalni direktor slovenske policije dr. Darko Anželj – Policija je bila v minulem času zelo nadzorovana institucija
Podravski policijski sindikat je danes v Slovenski Bistrici praznoval štirinajstletnico delovanja. Ob tej priložnosti je njegov predsednik Vlado Marinič povedal, da so se v preteklosti trdo borili za sindikalne pravice, sindikat je postal dober partner policistom, v minulem obdobju pa je dobil vedno več nalog, največ ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Sindikalni aktivisti se zavedajo svoje odgovornosti, pričakovati je, da za svoj dolg do policistov ve tudi Slovenija. Marinič je imel v mislih nagrajevanje policistovega dela in izboljševanje njegovih delovnih razmer.
Danajšnje slovesnosti so se udeležili še predstavniki sindikatov javnega sektorja, slovenskega policijskega sindikata, slavnostni govornik pa je bil dr. Darko Anželj, generalni direktor slovenske policije. Anželj je v svojem govoru poudaril vlogo policijskega sindikalnega gibanja in dejal, da je to nujno pri uresničevanju policistovih zahtev. Po njegovem mnenju ima sindikat več nalog, najpomembnejše so varovanje policistovih pravic pred nezakonitim delovanjem delodajalca, organiziranost sindikalnega gibanja, socialno partnerstvo znotraj policije in zavzemanje za materialne pogoje, ki so nujni za uspešno sindikalno delo. Direktor policije je še opozoril na pobude za ustanovitev drugih policijskih sindikatov. V vodstvu policije pobudam nihče ne nasprotuje, sindikat bo svoja dejanja dokazal z delom in članstvom. Dodal je še, da vodstvo policije preučuje osnutek spremenjene pogodbe o sodelovanju med delodajalcem in sindikatom. Ko je govoril o prihodnosti policijskega dela in sindikalnega gibanja, je Darko Anželj povedal, da so pred policisti novi delovni izzivi, zagovarjal jih bo v korist policistom. Policija je bila v minulem času zelo nadzorovana institucija, njena prihodnost pa bo predvsem odvisna od jasnih policijskih pooblastil in od vprašanja, ali je za človeka pomembnejša elementarna varnost ali njegova pravica.
Na danajšnji slovesnosti – obogatili so jo otroci bistriškega vrtca in glasbeniki iz Oplotnice – so policistom in ljudem iz javnega življenja vročili sindikalna pisna priznanja, priznanja prve stopnje in odličja s stekleno skulpturo ter podelili nazive častnih članov.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Dr. Darko Anželj, generalni direktor policije (levo), je predsedniku podravskega policijskega sindikata Vladu Mariniču čestital ob obletnici (Zdenko Kodrič)
Umrl je dramski igralec ARNOLD TOVORNIK
Arnold Tovornik se je rodil 13. marca 1916 v Selnici ob Dravi.
Po končani gimnaziji se je vpisal na vojaško intendantsko akademijo v Beogradu (Srbija). Od leta 1938 do začetka 2. svetovne vojne je služboval kot intendantski podporočnik v Mariboru. Aprila 1941 je bil zajet in interniran, bil leta 1942 iz nemškega ujetništva izpuščen in je do konca vojne delal kot intendant v mariborski vojni bolnici. Po vojni je še dve leti delal v jugoslovanski vojski, najprej kratek čas v Mariboru, nato pa v Slovenski Bistrici, kjer je bil vojni referent za oskrbo. Bistričani in okoličani so ga, po njegovih besedah (in besedah še živečih Bistričanov iz tistega časa, op. ur.), »hitro sprejeli za svojega« in so tako raje prispevali svoje pridelke za oskrbo ne le Slovenske Bistrice, nekaj je ostalo tudi za Maribor.
Leta 1947 je postal član Drame Maribor. Svojo gledališko kariero je pričel z manjšimi, večinoma komičnimi vlogami, nato pa je oblikoval vedno zahtevnejše vloge. Različne vloge, tako lahkotne kot zahtevne, humorne ali resne, je podajal mojstrsko. Med njegove najbolj znane dramske vloge štejemo Balantača (C. Golar, Vdova Rošlinka), Kantorja (I. Cankar, Kralj na Betajnovi) in Hermana (B. Kreft, Celjski grofje).
Odigral je tudi veliko filmskih in televizijskih vlog. Svojo prvo filmsko vlogo je dobil v filmu Tri četrtine sonca leta 1959. Pomembno je njegovo delo na Radiu Maribor, kjer je v veselem delu Mariborskega feljtona ustvaril Štefa Purgata, komični lik, s katerim se je posmehoval človeškim slabostim in s katerim je nastopal po vsej Sloveniji.
Arnold Tovornik je umrl 4. junija 1976 v Mariboru.
VIR: biografski-sb.si
SLOVENSKA BISTRICA V ZNAMENJU GASILSTVA
Glavni odliki – požrtvovalnost in železna disciplina tudi na dan praznovanja
Danes pa tudi zadnje dni minulega tedna je bilo nemogoče iti skozi Slovensko Bistrico, ne dabi pri tem srečal vsaj deset gasilcev. Domače prostovoljno gasilsko društvo, ena od najstarejših tovrstnih organizaciji v Sloveniji, je slavilo 100-letnico delovanja.
Svoj praznik so gasilci proslavili tako, kot znajo to le oni — njihovi glavni odliki, požrtvovalnost in pa železna disciplina, sta omogočili, da je kljub velikemu številu udeležencev in kopici prireditev vse potekalo kot po maslu.
Proslavljati so pravzaprav začeli že prejšnjo nedeljo, ko so sodelovali pri letalskem napadu na mesto in v domu JLA odprli zanimivo gasilsko razstavo. V sredo so se zbrali na glasbenem večeru, v soboto pa na republiškem tekmovanju industrijskih gasilskih enot. Za naslov najboljšega v Sloveniji se je potegovalo 58 moških in12 ženskih ekip. V generalni uvrstitvi je med moškimi ekipami zmagala enota Lesonita, Anhovo, v konkurenci žensk pa se je najbolje odrezala ekipa Mebla iz Nove Gorice. Sobotni večer so končali z baklado, ki bo zavoljo veličastnosti Bistričanom gotovo dolgo ostala v spominu. 
Danes dopoldne so se bistriški gasilci in številni gostje zbrali na slavnostni seji, ki ji je predsedoval Stanko Šerbelj, predsednik gasilskega društva Slov. Bistrica. Na seji Je govoril tudi bistriški župan Miro Kolenko, pokrovitelj gasilskega proslavljanja, ki je v imenu občine prizadevnemu gasilskemu društvu obljubil nov, sodoben, gasilski avto.
Sledil je mimohod gasilcev, v katerem je korakalo okrog tisoč pripadnikov te humanitarne organizacije iz skoraj sto društev. V paradi so sodelovali tudi gostje iz Zahodne Nemčije, Avstrije in Hrvaške. To je bil predvsem zanimiv prikaz razvoja gasilstva na naših tleh od časov rimskega imperija pa do danes.
Za konec so se gasilci in Bistričani zbrali v mestnem parku, kjer je bil prvi štajerski gasilski
piknik.
VIR: (sn), Večer
FOTO: Ena najstarejših ročnih brizgaln; pokazali so jo v mimohodu gasilcev v Slovenski Bistrici (D. Modrinjak)
Rodil se je kipar LOJZE LAVRIČ
Lojze Lavrič se je rodil 4. junija 1914 v Črnem Potoku pri Dragi v občini Loški Potok, tik ob hrvaški meji.
Med 2. svetovno vojno je bil v sodelovanju z Osvobodilno fronto (OF) zadolžen za radio-relejno postajo. 17. oktobra 1943 se je pridružil grafičnim delavcem v Tinca baru na Goteniškem Snežniku. Izdelovali so propagandne letake, pečate, denarne obveznice, ilustracije in partizanski tisk. Poleti 1944 so se v Grafičnem ateljeju Centralne tehnike odločili izdelati prve partizanske lutke. Nekaj jih je imel Lavrič že pripravljenih, ostale pa je izrezljal po idejnih načrtih Nikolaja Pirnata. Nastopili so z igrico Jurček in trije razbojniki, za katero je besedilo napisala Alenka Gerlovič.
Po vojni je na ljubljanski Likovni akademiji dokončal študij pri prof. Frančišku Smerduju.
Izdelal je spomenik v Kočevju in spomenik NOB, ‘partizana bombaša’, na Trgu svobode v Slovenski Bistrici. Identičen spomenik se nahaja v Tršču pri Čabru (Hrvaška).
Lojze Lavrič je umrl 15. septembra 1954 v Ljubljani.
VIR: biografski-sb.si
Rodil se je duhovnik JOŽE MLAKER
Jože Mlaker se je rodil se je 4. junija 1909 v Versiacu na Tirolskem, ker je bil takrat tam njegov oče železničar v službi. Z ženo Nežo (1878–1962) sta imela pred Jožetom že tri otroke. Mama je bila noseča z Jožetom, ko so očeta premestili na Ptuj, kjer je na silvestrovo leta 1912 nenadoma umrl od kapi. Mama je ostala sama s štirimi nepreskrbljenimi otroki, pomagal pa jim je stric, očetov brat, in jim prepustil hišo na Spodnji Polskavi. Župnik Franc Heber je poslal nadarjenega Jožeta po končani ljudski šoli v srednjo šolo, na klasično gimnazijo v Maribor. Tja se je s Pragerskega vozil vsak dan z vlakom. Opoldanski topli obrok je dobival pri kapucinih.
Po maturi se je odločil za duhovniški poklic, čeprav je imel veselje do jezikov in je razmišljal tudi o tem, da bi postal profesor. Kot odličen in vzoren bogoslovec je bil v mariborskem bogoslovju prefekt svojega letnika. V duhovnika je bil posvečen 8. julija 1934 v mariborski stolnici, novo mašo pa je pel 15. julija 1934 na Spodnji Polskavi.
Sledile so postaje njegove dušnopastirske službe: kaplan na Prevaljah in Ptuju, župnijski upravitelj in župnik na Vurberku. Po okupaciji Jugoslavije so ga Nemci 22. aprila 1941 aretirali ter ga po večtedenskem zaporu v Mariboru in Brestanici pregnali v Slavonsko Požego. Od tam je prišel v Beograd, kjer je med vojno kaplanoval v cerkvi Kristusa Kralja. Avgusta 1945 se je vrnil na Vurberk in od tam kot župnik nekaj časa soupravljal tudi župnijo Sv. Martina pri Vurberku. To župnijo je nato prevzel do 20. oktobra 1988, ko se je upokojil in se preselil v Dom za duhovnike v Mariboru.
Jože Mlaker je umrl 17. avgusta 1989 v mariborski bolnišnici na Pohorju, pokopali so ga 19. avgusta 1989 pri Sv. Martinu pri Vurberku; pogrebni obred je vodil pom. škof dr. Jožef Smej.
VIR: biografski-sb.si
POMAGALI SO GASITI POŽAR
4. junija 1903 so člani PGD Zgornja Bistrica pomagali članom PGD iz mesta (PGD Slovenska Bistrica, op. ur.) gasiti požar v Slovenski Bistrici.
VIR: Kronika PGD Zgornja Bistrica
HUDE URE NA SP. POLSKAVI
Če bi po škodi oziroma po katastrofalnih posledicah razvrstili nesreče, ki so prizadele Spodnjo Polskavo, bi bilo treba postaviti na prvo mesto leto 1880. Po hudi zimi, majski pozebi, dveh usodnih nalivih s točo se je začela v petek, 4. junija 1880, ob pol štirih popoldne še mnogo hujša nesreča. V treh urah je pogorel dobršen del vasi. Zaradi močnega vetra se je ogenj z neverjetno hitrostjo širil od strehe do strehe in uničil vse, kar je dosegel. Urednik Franc Pajtler je v svojem prevodu »Spominske knjige« napisal, da je požar popolnoma uničil hiše Jožefa Petka, Bartolomeja Puhfinka, Terezije Paj, Jožefa Hrastnika, Jakoba Rajšpa, Jožefa Frangeža, Franca Orthaberja, Ivana Kotnika, Ivana Žagarja, Valentina Čelana in Georga Orthaberja, kajže Jožeta Mesariča, Marije Skodič, Štefana Stergarja, Mihaela Blažiča, Jožefa Frangeža, Jožefa Papeža, Jožefa Hrastnika, Jakoba Rajšpa, Mihaela Pernata, Blaža Pernata, Georga Orthaberja, Simona Janžiča, Martina Pahiča in Jožefa Čelofige ter gospodarsko poslopje Jožefa Samasturja. Zgodovinar Antoša Leskovec je v svoji študiji »Iz zgodovine Polskavskega od konca 18. stoletja do začetka druge svetovne vojne« dodal še eno uničeno stanovanjsko hišo več – dvanajsto. Leskovec pogorelcev ni navedel po imenih in priimkih, kot jih je Pajtler, ampak samo številčno, zato poimenska primerjava ni mogoča. Naslednje tedne so za pogorelce zbirali pomoč daleč naokoli. Sam cesar Franc Jožef I. je poslal 500 goldinarjev, Štajerska hranilnica je prispevala 800 goldinarjev, občina Slovenska Bistrica 200, domači župnik 55, Ubožni inštitut 100 in odvetnik dr. Dominkuš iz Maribora 20 goldinarjev. Zbrali so 1775 goldinarjev, kar pa je bilo za obnovo požganega imetja mnogo premalo.
VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 150-151
