7. junij
Danes goduje ROBERT
Ime Robert izhaja iz nemščine. Razlagajo ga iz imena Rodebert, ki pa je skrajšana oblika iz starejšega imena Hrauodperath. To ime pa je zloženo iz starovisokonemških besed hrōd v pomenu »slava« in beraht »bleščeč«.
Moške različice imena: Rob, Roberto, Robertino, Robi, Robin, skrajšano Bob.
Ženska različica imena: Roberta.
7. junij
SVETOVNI DAN VARNOSTI HRANE
7. junij je svetovni dan varnosti hrane. Še vedno vsako leto zaradi onesnažene hrane zboli 1 od 10 prebivalcev sveta. Zapleti z zastrupitvami s hrano se lahko končajo s smrtjo, še posebej občutljivi na to so otroci, mlajši od 5 let. Zastrupitve s hrano vplivajo na nezmožnost za delo, obremenjujejo zdravstveni sistem in tudi dejavnosti, kot sta gostinstvo in turizem.
Ta dan je priložnost za razmislek o pomenu in prihodnosti varne hrane ter za spodbujanje ukrepov za preprečevanje, odkrivanje in obvladovanje tveganj, povezanih z njo.
Na svetovni dan varnosti hrane smo lahko še posebej hvaležni za slovensko samooskrbo in pridelavo kakovostne hrane izpod rok slovenskih kmetov. Največjo odgovornost nosijo nosilci živilske dejavnosti, ki hrano pridelujejo, proizvajajo ali prodajajo. Ti so dolžni zagotoviti, da sta hrana in krma kakovostni, varni in sledljivi. Svojo odgovornost imajo tudi inšpekcijske službe, ki morajo v okviru pregledov preverjati, ali imajo odgovorni izvajalci dejavnosti ustrezno vzpostavljen notranji nadzor.
NA ZGORNJI POLSKAVI ŽE 17. ŠAHOVSKI FESTIVAL VETERANOV SLOVENIJE
V nedeljo, 7. junija, je v gostišču Golob na Zgornji Polskavi potekal tradicionalni, že 17. šahovski festival veterank in veteranov Slovenije.
Nastopilo je 106 šahistov, med njimi tudi štiri šahistke. Turnir se je igral po švicarskem sistemu. Odigranih je bilo 9 kol. Prvo mesto med šahisti je z 8,5 točke osvojil mednarodni mojster Fide, Darko Supančič. Med šahistkami je zmagala šahovska mojstrica Frančka Petek.
Najstarejši udeleženec tekmovanja je štel 84 let. Trije prvouvrščeni so poleg priznanj prejeli tudi denarne nagrade, ki so jih prispevali donatorji in sponzorji.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Tjaša Korošec
NA ZGORNJI LOŽNICI 25. MEDOBČINSKO SREČANJE UPOKOJENCEV
V soboto, 7. junija 2014, je Društvo upokojencev Zgornja Ložnica za člane društev upokojencev iz Slovenske Bistrice, Oplotnice, Poljčan in Makol pripravilo že 25. medobčinsko srečanje. Lep sobotni dan je privabil pod šotor številne člane iz posameznih društev, za veselo razpoloženje pa so poskrbeli člani sekcij iz Kulturno umetniškega društva Alojza Avžnerja.
Nastopili so pevci, folklorna skupina, ufarce, godli pa veseli veterani in Godci spod Pohorja.
Za kopico smeha so poskrbeli tudi domači igralci iz dramske sekcije ki vedno pričarajo prešerno vzdušje. Vmes je na oder stopilo tudi nekaj govornikov, gostitelj pa je predstavil kraj in društvo. Po kulturnem programu je sledilo družabno srečanje.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Rok Rutnik
V BISTRICI DRŽAVNO PRVENSTVO NOVINARJEV V TENISU
Slovenska Bistrica je v soboto, 7. junija 2014, znova gostila državno prvenstvo za novinarje v tenisu. Prireditev so pripravili Teniški klub Slovenska Bistrica (letos praznuje 30. obletnico delovanja), tednik Panorama in številni pokrovitelji, častni pokrovitelj pa je bil župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar. Rezultati final: Ženske: Maja Žiberna – Miča Vipotnik 6:3, moški, do 40 let: Peter Pevc – Edi Sep 6:2, do 55 let: Bojan Glavič – Miha Vipotnik 6:4, do 65 let: Dušan Arzenšek – Srečko Trglec 6:2, nad 65 let: Oto Giacomelli – Peter Kancler 6:2. Končni vrstni red, ženske: 1. Maja Žiberna (RTV Slovenija – Studio City), 2. Miča Vipotnik (samostojna novinarka), 3. Sonja Merljak (Delo); moški, do 40 let: 1. Peter Pevc (Sport TV), 2. Edi Sep, 3. Tadej Vidrih (oba Pop TV), do 55 let: 1. Bojan Glavič (Nedeljski), 2. Miha Vipotnik (samostojni novinar), 3. Aleš Tihec (Sport TV), do 65 let: 1. Dušan Arzenšek (Le Mond diplomatique), 2. Srečko Trglec (RTV center Maribor), 3. Darko Koren (RTV Slovenija), 5. Bojan Sinič (Panorama) itd., nad 65 let: 1. Oto Giacomelli (Delo), 2. Peter Kancler (Večer), 3. Jože Jagodnik (RTV center Maribor) itd.
VIR: Informator
PGD VIDEŽ PRAZNOVAL 80 LET DELOVANJA
Prostovoljno gasilsko društvo Videž je z dvodnevnima prireditvama, 7. in 8. junija 2013, obeležilo častitljivo obletnico, 80 let delovanja.
V kraju, ki šteje nekaj manj kot 300 prebivalcev, je vsak tretji prebivalec gasilec, pa naj gre za prekaljene veterane ali pa za gasilski podmladek.
Videški gasilci, ki so ustanovili društvo leta 1933, se lahko danes ponašajo z obnovljenim gasilskim domom, gasilskima garažama, petimi vozili, ustrezno opremo, in kar je najbolj pomembno, vedno večjim številom mladih, ki stopajo v gasilske vrste.
Sicer pa na Videžu prehaja gasilsko iz roda v rod, in pozdrav na pomoč ne ostane brez odziva.Ob obletnici so priredili veličastno gasilsko parado, podelili priznanja najbolj zaslužnim in blagoslovili gasilski dom.
Slovesnosti so se udeležila tudi druga gasilska društva, visoki gasilski predstavniki in bistriški župan. Praznovanje pa so zaključili z legendarno gasilsko veselico.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Foto Brbre
NEVERJETNA POHORSKA SOTESKA
7. junija 2000 je Ljudska univerza izdala izredno zanimivo publikacijo Bistriški vintgar. Knjižica je nastala v okviru projekta Pohorje, Haloze, Dravinjske gorice – naš življenjski prostor. Knjižica opisuje pohorsko sotesko, ki je izredno dolga, izjemno zanimiva in bogata z naravnimi znamenitostmi. V njej so svoje prispevke objavili Samo Jenčič, Maja Kanop, Brigita Kruder, Darko Pristovnik in Aleksander Horvat. Bistriški vintgar opisuje geološki nastanek Pohorja, kamnolome in rastišča, slapove in drevesa, vodne drče, mline in elektrarne, gozd, gozdno vegitacijo in zemljo, rastje, naselja in prebivalce. V prilogi sta še učna pot in zemljevid bistriškega vintgarja.
Publikacijo je založila občina Slovenska Bistrica v 2000 izvodih.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Naslovnica knjižice
RAZSTAVA O IZGNANCIH
7. junija 2000 so v bistriškem gradu odprli razstavo Izgnanstvo Slovencev med nemško okupacijo in njihova vrnitev. Razstavo so pripravili člani krajevne organizacije izgnancev.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Detalj iz razstave (Arhiv ZZK Slovenska Bistrica)
V BRATSKEM OBJEMU
Občini Čičevac in Slovenska Bistrica pobrateni
Pod velikim napisom »Sreče človeku ne more dati niti država niti sistem niti politična partija, srečo si lahko človek ustvari samo sam« so danes pozno popoldne občani in delovni ljudje krajevne skupnosti Poljčane prisostvovali podpisu listine o pobratenju občin Čičevc in Slovenska Bistrica. Listino sta podpisala predsednik skupščine občine Čičevac Miodrag Stamenković in predsednik bistriške občine Mihael Spindler. Močni stiski rok, objemi in aplavz so pomenili vse; bratstvo in enotnost ter trajnost medsebojnega sodelovanja. Današnje slavnostne seje skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij občine Slovenska Bistrica in uvodnega praznovanja krajevne skupnosti Poljčane so se udeležili članica sveta federacije Pepca Kardelj, izvršni sekretar CK ZKS Emil Rojc, udeleženci vlaka bratstva in enotnosti, predstavniki občin Svetozarevo in Čičevac ter drugi vidni gostje.
Ob podpisu listine o pobratenju, je spregovoril tudi predsednik občinske konference SZDL Slovenska Bistrica Ivan Ferk in poudaril, da moramo trdne vezi prijateljstva v prihodnje bolj negovati.
VIR: Večer
FOTO: S podpisa listine o pobratenju (D. Modrinjak)
POTRJENA KAZEN
Vrhovno sodišče SRS je potrdilo prvostopenjsko sodbo okrožnega sodišča v Mariboru, s katero je bil Š. Š. 28. iz Zg. Brežnice, zaradi grabeža obsojena na 4 leta strogega Zapora. Š. Š. si je kot blagajničarka samopostrežne trgovine v Poljanah leta 1970 in v polovici 1971 protipravno prilastila na škodo TP Koloniale 35.935 dinarjev. V obrazložitvi vrhovnega sodišča, s katero le-to zavrača pritožbo Š. Š. kot neutemeljeno, je med drugim rečeno, da Je sodišče prve stopnje v svoji sodbi dovolj upoštevalo olajševalne okoliščine, da pa ni moglo prezreti obtežilnih, ki so podane s term, da je obtoženkino kaznivo početje trajalo skoraj leto, da se je okoriščala s pomanjkljivo kontrolo v podjetju in da gre za eno najtežjih kaznivih dejanj zoper družbeno premoženje. Prav takšna kazniva dejanja v pomembni meri ogrožajo naše gospodarstvo in so zato umestne primerno stroge kazni.
VIR: V. B., Večer
ALI BO IMPOL NAJEL PLANINSKI DOM PRI TREH KRALJIH?
Obiskovalci Pohorja in planinskih postojank vedo, da posluje planinska koča pri Treh kraljih že nekaj let nedograjena – Tudi nova cesta ni najboljša
Vsi vemo, da sobe na Pohorju brez kurjave in drugega konforta niso privlačne. Že lani so skušali razmerje v tej planinski koči urediti tako, da bi kočo prevzelo planinsko društvo Impol. Ker je zemljiško knjižni lastnik doma Planinska zveza Slovenije in ker Planinsko društvo Impol ni imelo večjih denarnih možnosti za ureditev objekta, so morali začeti zadevo reševati s čisto ekonomskega vidika.
Že dalj časa obstajajo nedokončani razgovori kolektivov Kidričevega, Ruš in Impola, da bi uredili v okolici Trh kraljev rekreacijski center za dvodnevne oddihe (soboto in nedeljo) svojih članov kolektivov. Tovarna Impol je že naročila ustrezne ureditvene načrte.
Tovarna Impol sedaj ponuja Planinski zvezi Slovenije 20-letno najemno pogodbo za vse objekte in pripadajoče zemljišče. Če bo PZS privolila v to rešitev, ki zagotavlja rentabilnost in dobro vzdrževanje, bo v planinski koči pri Treh kraljih že letos gorela centralna kurjava, preurejeni bodo tudi vsi prostori in sanitarije. Koča bo poslovala vse leto, članom Planinske zveze pa ostanejo vse ugodnosti, kot so jih imeli doslej.
Upamo, da bosta obe stranki pogodbo čim prej podpisali v dobro planinske koče.
VIR: N. Jedlovčnik, Večer
FOTO: Planinski dom pri Treh kraljih leta 1961 (Arhiv Foto Čerič)
TRANSPORTIRANJE ŠTAJERSKIH SLOVENCEV V ARANDŽELOVAC
Na današnji dan, 7. junija 1941, so nacisti iz Slovenske Bistrice odpeljali prvi transport štajerskih Slovencev v Srbijo, v Arandželovac.
VIR: Društvo izgnancev Slovenije
Umrl je duhovnik FRANC KSAVER GARTNER
Franc Ksaver Gartner se je rodil 1. decembra 1870 v Svetem Križu (Gaj) nad Mariborom (Mestna občina Maribor).
Po srednji šoli v Mariboru in Gradcu se je prepisal v mariborsko bogoslovnico v tretjem letniku in bil posvečen za mašnika julija 1897.
Do prihoda na Zgornjo Polskavo je bil kaplan v Središču, Ormožu (v Ormožu tudi dva meseca upravitelj župnije), Loki pri Zidanem Mostu, Hočah, na Vranskem in v Šoštanju ter župnik v Planini pri Sevnici. 15. novembra 1926 je bil imenovan za župnika na Zgornji Polskavi.
Ob prihodu župnika Franca Gartnerja na Zgornjo Polskavo sta viseli na obeh straneh glavnega oltarja v cerkvi svete Trojice skromni podobi srca Jezusovega in Marije, ki ju je nabavil župnik Anton Borsečnik. Župnik Franc Gartner je menil, da bi se v »tako veličastni cerkvi spodobilo, da bi tam, kjer visita omenjeni sliki, stala dovolj velika kipa«. Stekla je zbiralna akcija in že čez nekaj tednov je s pomočjo salezijanca dr. Josipa Valjevca naročil pri podjetju Rossi v Milanu dva kipa, visoka 160 centimetrov. Podstavka zanju je naredil mizar Alojz Brdnik iz Ogljenšaka in v nedeljo, 11. avgusta, so kipa »presvetlega srca Jezusovega« in »najslajšega Marijinega srca« blagoslovili in zgornjepolskavsko župnijo posvetili presvetlemu srcu Jezusovemu.
Župnik Franc Gartner je kasneje s pomočjo denarnih prispevkov vernikov napeljal tudi elektriko v cerkev.
Sredi novembra 1934 je župnik Franc Gartner zbolel za zlatenico. Po nekaj dneh so ga odpeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je ostal mesec dni, a je moral tudi po vrnitvi na Zgornjo Polskavo ostati še dolgo v postelji. Nadomeščal ga je spodnjepolskavski župnik Melhior Zorko.
Leta 1935 je naročil generalno čiščenje oltarjev v cerkvi in obnovo križa na pokopališču. Delo je opravil pozlatarski pomočnik Hinko Podkrižnik iz Šentjurja.
Veliko let je bil tudi katehet na zgornjepolskavski šoli.
Župnik Franc Gartner je leta 1937 v svojem rojstnem kraju Sv. Križ nad Mariborom slovesno praznoval 40-letnico svojega mašniškega posvečenja, hladna in mokra jesen pa je zopet načela njegovo zdravje in obležal je v bolniški postelji.
7. junija 1938, po dvanajstih letih župnikovanja na Zgornji Polskavi, je Franc Ksaver Gartner umrl. Od umrlega župnika se je v cerkvi svete Trojice in na pokopališču ob njej poslovilo mnogo hvaležnih župljanov, sosedov in njegovih sobratov.
VIR: biografski-sb.si
Rodila se je radijska napovedovalka ANA MLAKAR
Prof. Ana Mlakar se je rodila 7. junija 1922 v Slovenski Bistrici.
Bila je ena naših prvih radijskih napovedovalk, saj se je že leta 1945 oglasila izza mikrofona ljubljanskega radia.
Po šolanju na Akademiji za igralsko umetnost (tehnika govora) se je posvetila zvočni podobi slovenske besede. V letih 1945‒63 je bila napovedovalka na Radiu Ljubljana, nato do leta 1972 inštruktorica za govorno tehniko na Radioteleviziji (RTV) Ljubljana ter med leti 1972−82 višja strokovna sodelavka za odrski govor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) v Ljubljani. Od leta 1982 je sodelovala kot strokovnjakinja za jezikovno vzgojo pri radiu v Trstu (Italija), Mariboru, Kopru, na Televiziji Slovenija, amaterskih gledaliških skupinah, Zavodu Republike Slovenije za šolstvo in šport in drugod.
Med kolegi je bila izjemno cenjena. Ob Ajdi Lesjak Kalan Mlakarjeva še danes velja za strokovno elito na področju govorne izreke in eno najboljših mentoric za področje govorne tehnike vseh časov. Po njej se imenuje bienalno priznanje Društva napovedovalcev Slovenije za obetavnega mladega napovedovalca ‘Priznanje Ane Mlakar’.
Napisala tudi knjigo ‘Priročnik za uglajeno izreko’.
Ana Mlakar je umrla 24. septembra 1997 v Ljubljani, kjer so na Žalah raztrosili njen pepel.
VIR: biografski-sb.si
