18. junij
Danes goduje MARKO
Ime Marko izhaja iz latinskega imena Marcus, ta pa verjetno iz etruščanskega imena Marce. Ime največkrat povezujejo z rimskim bogom vojskovanja Martom, in sicer ga razlagajo kot skrajšano obliko iz domnevnega Marti-co-s v pomenu »Martov, nanačajoč se na Marta«. Na boga Marta se nanaša tudi mesečno ime marec, to je Martius mensis. Ime Marko so nekdaj dobivali otroci, rojeni v mesecu marcu. Nekateri raziskovalci pa razlagajo ime Marcus iz latinske besede marcus v pomenu besede »kladivo.« Tretji pa razlagajo svetniško ime Marko iz hebrejskega Mar Chusi v pomenu »gospod črni«, judovsko Marcuse.
Moške različice imena: Marc, Marco, Marcus, Mark, Mare, Marek, Markec, Markica, Markos, Markus.
Ženske različice imena: Marka, Markica, Marklena. 18. junij
Danes goduje MARKO
Ime Marko izhaja iz latinskega imena Marcus, ta pa verjetno iz etruščanskega imena Marce. Ime največkrat povezujejo z rimskim bogom vojskovanja Martom, in sicer ga razlagajo kot skrajšano obliko iz domnevnega Marti-co-s v pomenu »Martov, nanačajoč se na Marta«. Na boga Marta se nanaša tudi mesečno ime marec, to je Martius mensis. Ime Marko so nekdaj dobivali otroci, rojeni v mesecu marcu. Nekateri raziskovalci pa razlagajo ime Marcus iz latinske besede marcus v pomenu besede »kladivo.« Tretji pa razlagajo svetniško ime Marko iz hebrejskega Mar Chusi v pomenu »gospod črni«, judovsko Marcuse.
Moške različice imena: Marc, Marco, Marcus, Mark, Mare, Marek, Markec, Markica, Markos, Markus.
Ženske različice imena: Marka, Markica, Marklena. 18. junij
Danes goduje MARKO
Ime Marko izhaja iz latinskega imena Marcus, ta pa verjetno iz etruščanskega imena Marce. Ime največkrat povezujejo z rimskim bogom vojskovanja Martom, in sicer ga razlagajo kot skrajšano obliko iz domnevnega Marti-co-s v pomenu »Martov, nanačajoč se na Marta«. Na boga Marta se nanaša tudi mesečno ime marec, to je Martius mensis. Ime Marko so nekdaj dobivali otroci, rojeni v mesecu marcu. Nekateri raziskovalci pa razlagajo ime Marcus iz latinske besede marcus v pomenu besede »kladivo.« Tretji pa razlagajo svetniško ime Marko iz hebrejskega Mar Chusi v pomenu »gospod črni«, judovsko Marcuse.
Moške različice imena: Marc, Marco, Marcus, Mark, Mare, Marek, Markec, Markica, Markos, Markus.
Ženske različice imena: Marka, Markica, Marklena. 18. junij
Danes goduje MARKO
Ime Marko izhaja iz latinskega imena Marcus, ta pa verjetno iz etruščanskega imena Marce. Ime največkrat povezujejo z rimskim bogom vojskovanja Martom, in sicer ga razlagajo kot skrajšano obliko iz domnevnega Marti-co-s v pomenu »Martov, nanačajoč se na Marta«. Na boga Marta se nanaša tudi mesečno ime marec, to je Martius mensis. Ime Marko so nekdaj dobivali otroci, rojeni v mesecu marcu. Nekateri raziskovalci pa razlagajo ime Marcus iz latinske besede marcus v pomenu besede »kladivo.« Tretji pa razlagajo svetniško ime Marko iz hebrejskega Mar Chusi v pomenu »gospod črni«, judovsko Marcuse.
Moške različice imena: Marc, Marco, Marcus, Mark, Mare, Marek, Markec, Markica, Markos, Markus.
Ženske različice imena: Marka, Markica, Marklena.
18. junij
SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU, SLOVENIJA : ZDA = 2 : 2
18. junija 2010 je slovenska nogometna reprezentanca v Johannesburgu na drugi tekmi skupine C svetovnega prvenstva, na prvi je premagala Alžirijo z 1:0, igrala proti ZDA in po golih Valterja Birse, ki je zadel v 13., in Zlatana Ljubijankića, ki se je med strelce vpisal v 42. minuti, ob polčasu vodila z 2:0.
Če bi zmagala, bi se Slovenija, ki jo je s klopi vodil Matjaž Kek, že uvrstila v osmino finala, a ji ni uspelo. Američani so v drugem polčasu prišli do izenačenja in remija. Najprej je zanje v 48. minuti zadel Landon Donovan, potem v 82. minuti še Michael Bradley. V zadnjem krogu je Slovenija izgubila proti Angliji, medtem ko so Američani v izdihljajih tekme proti Alžiriji prišli do zmage in tudi napredovanja. Ob njih so se naprej uvrstili tudi Angleži.
ODLIČEN USPEH TEČAJNIKOV JEZIKOVNE ŠOLE IZZA
V prostorih jezikovne šole IZZA je v petek, 18. junija 2021, potekala podelitev mednarodnih certifikatov iz znanja tujega jezika Univerze Cambridge. Certifikat priznavajo šole in univerze v 160 državah. Trije izjemni učenci, Urban Bauman, Kristina Rihtar in Žan Rozman, so opravili izpit iz angleščine stopnje C1, Miha Sterkuš pa z najvišjo stopnjo znanja angleščine C2, vsi pa dokazali izjemno znanje jezika. Mednarodni izpiti so več kot potrebni pri dokazovanju ustreznega znanja ob vpisu na tuje univerze in druge izobraževalne ustanove ali pri iskanju zaposlitve v mednarodnem okolju. Pomembno je, da se otroci začnejo tujega jezika učiti že zgodaj v otroštvu in da z njim odraščajo. V nasprotnem primeru lahko že v osnovni šoli razvijejo odpor do jezika, kar se kaže v njihovem odnosu do predmeta. »Vizija in cilji so naravnani tako, da postane učenje tujih jezikov veselje. Otroci se tukaj učijo jezika za življenje in ne za ocene,« sta o jezikovni šoli povedala starša Mihe Sterkuša.
V zasebni šoli tujih jezikov IZZA se lahko otroci in odrasli udeležujejo tečajev v angleščini in nemščini ali individualnih srečanj in inštrukcij. Programi so prilagojeni različnim starostnim skupinam za zagotovitev specifičnih potreb in razvoja jezikovnih kompetenc. »V jezikovni šoli verjamemo, da lahko vsak posameznik premosti jezikovne ovire z ustrezno usmeritvijo in pomočjo,« je še dodala strokovna direktorica jezikovne šole IZZA, Zlatka Dreo. Svet je poln priložnosti in dobro znanje jezika nam lahko odpre marsikatera vrata.
VIR: L. N., Informator
FOTO: Informator
POLETNA MUZEJSKA NOČ V BISTRIŠKEM GRADU
Zavod za kulturo Slovenska Bistrica se je tudi letos pridružil Poletni muzejski noči.
V soboto, 18. junija 2016, je izvedel brezplačna vodenja po Bistriškem gradu in zbirki starodobnikov ter po razstavi o fotografski družini Čerič v Galeriji Grad.
Obiskovalci so prisluhnili še koncertu učencev Šole petja Orfeus. Dober odziv je doživel tudi program Noč v gradu, v Bistriškem gradu je namreč prespalo okoli 60 ljudi.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Tjaša Korošec
V GALERIJI GRAD RAZSTAVA DEL IVETA ŠUBICA
V okviru praznovanj konca 2. svetovne vojne so 18. junija 2015 v Galeriji grad v Bistriškem gradu odprli razstavo del slikarja, ilustratorja in grafika Iveta Šubica z naslovom Zapečateni spomini. Ive Šubic, ki se je rodil leta 1922, izhaja iz umetniško nadarjene družine poljanskih kmetov. Študij slikarstva je prekinila vojna, odšel je v partizane, zato njegova dela preveva motivika narodno – osvobodilnega boja. Šubic je najpomembnejši slovenski slikar, grafik in ilustrator, ki je upodabljal narodni odpor.
V njegovem slikarskem opusu je tudi veliko motivov iz kmečkega življenja in monumentalizma, kar priča poslikava veže slovenskega parlamenta. Njegova dela so z nostalgijo občudovale generacije Slovencev, ki so odraščali po 2. svetovni vojni, zlasti še njegovo vojno tematiko in izkušnje iz partizanstva. Razstavo je odprl župan občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar, predstavila jo je umetnostna zgodovinarka Saša Bučan, dogodek pa je s harmoniko pospremil Smiljan Ogorelec.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Tjaša Korošec
SREČANJE DRUŠTVA INVALIDOV ČREŠNJEVEC
Društvo invalidov s Črešnjevca je v okviru projekta Občina po meri invalidov v sredo, 18. junija 2014, v Slomškovem domu v Slovenski Bistrici organiziralo srečanje z naslovom Podarimo uro sreče, na katerega so povabili društva in zavode v občini, ki so neposredno vpeti v delo z osebami s posebnimi potrebami in z invalidi.
V slovenjebistriški občini delujeta dve društvi invalidov, in sicer na Črešnjevcu ter v Slovenski Bistrici, Društvo Sožitje, Varstveno delovni center Polž ter Osnovna šola Minke Namestnik Sonje.
Projekt Občina po meri invalidov želi združiti vse zavode in društva ter invalidske organizacije, da bi z aktivnim delovanjem in sodelovanjem ustvarjali take razmere, v katerih bodo invalidne osebe in ljudje s posebnimi potrebami obravnavani kot polnopravni državljani. Občina pa mora zagotoviti, da se bodo lahko vključevali v vse procese odločanja.
Na srečanju je želel organizator, društvo invalidov Črešnjevec, še bolj spodbuditi ustvarjalnost članov društev in zavodov ter invalidskih društev in dokazati, da tudi ljudje z nekaterimi omejitvami veliko zmorejo in znajo.
Tako so lahko udeleženci v Uri sreče prisluhnili deklamacijam, pesmim in plesu, zvoku harmonike in glasbeni skupini iz Društva Sožitje, Varstveno delovnega centra Polž, Osnovne šole Minke Namestnik Sonje ter Društev invalidov iz Slovenske Bistrice in s Črešnjevca.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
Umrl je novinar JOŽE HUDEČEK
Jože Hudeček se je rodil 24. februarja 1937 v Ljubljani očetu Jožetu in materi Mariji.
Bil je dober prijatelj Janka Čara in je v prvih letih po 2. svetovni vojni redno prihajal k svoji sestri Nadi (kasneje poročena z Ivanom Zbegom z Okoške Gore, op. D. Stegne) v Slovensko Bistrico na počitnice. O tem je leta 1997 izšla njegova knjiga ‘Na počitnicah’, v kateri povsem v svojem slogu, iskrivo in doživeto, z duhovitim samospraševanjem opisuje tisti čas, svoje doživljanje mesta in njegovih prebivalcev, svoja poznanstva, srečanja in odnose z Bistričani. Dotakne se tudi usode Bistriškega gradu in znanstva z očetovim prijateljem, takratnim upraviteljem gradu.
V Slovenski Bistrici je veliko prihajal tudi še kasneje in z nečakinjo Dorotejo Stegne in njeno družino obiskoval širšo bistriško okolico, zanimale so ga predvsem cerkve in arhitektura.
Jože Hudeček je umrl 18. junija 2011 v Ljubljani.
VIR: biografski-sb.si
VAGABUNDI IN POTEPUHI
Novo nanizanko bodo začeli predvajati 18. junija 2004 ob 21. uri
Tretja televizijska mreža oziroma televizijske postaje VTV, AS, Moj TV in TV Primorka pričele oddajati novo humoristično zabavno nanizanko scenarista Sandija Majcna z naslovom Vagabundi in potepuhi. Dušan Otorepec, izvršni producent in prvi človek Društva glasbenih delavcev Takt Poljčane, je povedal, da ima nova nanizanka štiri dele, v njej pa nastopa šest igralcev in glasbenikov iz skupine Vagabundi. Omenjene televizije bodo nanizanko začele predvajati danes ob 21. uri.
Vsak del traja štirideset minut, nanizanka je namenjena povprečnemu televizijskemu gledalcu, poudarja Otorepec. Gledalce bodo poskusili zabavati in sprostiti. V nadaljevankah ne bo politične nit spolne vsebine. Oddajo so posneli v Dobrni, Kamniški Bistrici, Kamniku, Domžalah in Socki. Financiranje je bilo v rokah posameznikov, projekt je izvedel Takt, rdeča nit nadaljevanke pa sta zabavljača Hanzi in Franzi, ki se vračata iz Švice v Slovenijo. Želita se udeležiti tekmovanja Polka stars, vendar jima uvrstitev v finale nikoli ne uspe…
“Če sem odkrit, moram povedati, da smo pri nanizanki upoštevali pravila, ki so jih nekoč na televiziji določili glasbeniki skupine Sedem mladih,” je še dodal Dušan Otorepec.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Dušan Otorepec (Zdenko Kodrič)
USPEL REFERENDUM V OPLOTNICI
57.7 odstotka Pohorcev je glasovalo za samoprispevek
Da se Pohorci, točneje krajani bistriške krajevne skupnosti Oplotnica, še kako zavedajo, da je predvsem od njih samih odvisno, kakšen bo njihov jutri, kažejo rezultati nedeljskega referenduma, ko so se v tej pohorski krajevni skupnosti odločili za podaljšanje 4. krajevnega samoprispevka. Na volišča je prišlo 88 odstotkov prebivalcev iz 22 vasi, kjer sicer živi blizu 4000 ljudi, za podaljšanje samoprispevka pa se je odločilo 57.7 odstotka udeležencev.
Skoraj stoodstotna (točneje 97-odstotna) je bila udeležba na referendumu v vasi Božje, ki je najvišje ležeča vas oplotniške krajevne skupnosti. Tam se je tudi največ ljudi odločilo za samoprispevek — kar 82 odstotkov.
VIR: (ps), Veče
NA TINJU IN V OKOLICI LETOS BREZ ŽITA
Lačna divjad
Odločiti smo se morali, čeprav neradi. Letos prvič nismo sejali v krajevni skupnosti Tinje, so povedali kmetje in predstavniki KS. Vsi so se odločili, da ne bo mlačve. Zakaj? Zaradi lačne divjadi s Pohorja. Radi jo imajo, a ne v tolikšni meri, da bi hrano pridelovali samo zanjo. Prejšnja leta se je marsikateremu kmetu zgodilo, da je že v juniju ostal brez posevkov in zato brez hrane in dohodka.
Črede jelenov in prašiči so neustavljivi in uničujejo vse, tudi za krompirjem rijejo. Najslabše je na Planini. Resda ne gre za prvovrstne vrste žit in za velike tržne presežke, toda rž in oves sta tudi nekaj, menijo kmetje in s krajevno skupnostjo Tinje vred predlagajo da sedejo za mizo z gozdarji in lovci ter skupno najdejo rešitev. Najboljše bi bilo, če bi na Pohorju nastali rezervati za divjad. Morda je še kakšna druga rešitev. Kmetje pa niso za to, da bi vsako leto posejali nekaj hektarov žit in pozneje zahtevali odškodnino za škodo, ki jo povzročajo jeleni, zajci, divji prašiči in druge gozdne živali.
VIR: Večer
VSE ZA STABILIZACIJO
Pridružitev kmetijskega kombinata Slovenska Bistrica v SOZD Tima
Danes opoldne je bila v Slovenski Bistrici razširjena seja komiteja občinske konference ZKS skupaj s sekretarji osnovnih organizacij. Govorili so o pomenu konference evropske varnosti, o vlogi družbene samozaščite ter o uresničevanju zakona o združenem delu. Namestnik sekretarja Adi Žunec je dejal, da sodi delo s področja uresničevanja zakona o združenem delu tudi med prvenstvene naloge v pripravah na kongres. Zaradi tega je še posebej pomembno, da vsi pristojni dejavniki v tem obdobju čim dosledneje izpolnjujejo naloge, ki izhajajo iz te obveznosti. Ponovno treba poživiti delo komisij, ki že obstajajo v osnovnih organizacijah TOZD in v krajevnih skupnostih, ki naj store vse za čim doslednejše izpolnjevanje gospodarskih načrtov in vsega, kar vodi k stabilizaciji. Ob koncu so sprejeli obsežen program o uresničevanju zakona o delu in dejali, da je treba najprej opraviti analizo obstoječih razmer v sleherni TOZD in OZD. Analize naj vsebujejo družbenoekonomske odnose, samoupravno organiziranost, uresničevanja samoupravljanja delavcev in urejanje samoupravnih splošnih aktov.
Na tej seji komiteja so potrdili tudi ekonomski elaborat o združitvi kmetijskega kombinata Slovenska Bistrica v OZD Tima. O pridružitvi kmetijskega kombinata sta že razpravljali komisiji za družbenoekonomske odnose pri občinski konferenci in pri občinskem sindikalnem svetu. Obe komisiji pa tudi člani komiteja so na današnji seji menili, da obstajajo vsi pogoji za pridružitev KK Slovenska Bistrica v SOZD Tima, ker obstaja za to ekonomska upravičenost, ki zagotavlja predvsem zajamčeno prodajo pridelkov, skladiščenje poljedelskih pridelkov, načrtovanje proizvodnje, združevanje sredstev trgovine za vlaganja v kmetijsko proizvodnjo, poleg tega pa omogoča takšno združevanje še nadaljnje horizontalno povezovanje v kmetijstvu in ustreznejšo delitev dela.
VIR: G. J., Večer
USTANOVITEV ZADRUŽNE ELEKTRARNE V SPODNJI POLJSKAVI
V nedeljo, 15. junija 1924, se je vršilo v občinski hiši na Spodnji Poljskavi ustanovno zborovanje zadružne elektrarne za kraja Spodnjo Poljskavo in Pragersko. Zborovanje je
bilo zelo dobro obiskano. Vodil ga je veleposestnik g. Pavel Glančnik, referirala sta pa o delu pripravljalnega odbora domači nadučitelj g. Avgust Kopriva in o nalogah podeželskih zadružnih elektrarn ravnatelj Zadružne Zveze v Celju g. Janko Lešničar. Pri tej ustanovitvi je treba zabilježiti dva zanimiva momenta: na eni strani neobičajno veliko prijav za električno luč in moč, na drulgi pa dejstvo, da podari občina Spodnja Poljskava za ustanovitev elektrarne visoko vsoto po 150.000 Din. To je krasen vzgled pametne komunalne publike na deželi, ki bi ga lahko posnemala marsikatera naša
občina! — Na vrsti sta sedaj še projekta Fram in Gornja Poljskava, ki bosta pa, kakor slišimo, še letos realizirana. S tem bodo imele vse občine od Maribora do Slov. Bistrice električni tok s Fale. Kdor želi kulturni in gospodarski napredek naše dežele, naj pomaga pri elektrifikacijskem delu! Zadružna Zveza v Celju da vsak čas vsa potrebna navodila in nasvete.
VIR: Tabor
Umrl je pravnik ŠTEFAN SAGADIN
Štefan Sagadin, priznani pravnik in strokovni pisec, starejši brat Jožka Sagadina in Ludvika Sagadina, se je rodil 9. julija 1878 na Spodnji Polskavi.
Po opravljeni gimnaziji v Mariboru (da bi preživel dijaška leta, je vozil kamenje iz kamnoloma) je dobil državno štipendijo in se vpisal na univerzo v Gradcu (Avstrija), kjer je leta 1904 promoviral, postal leta 1908 sodnik na Ptuju, nadaljeval med letoma 1909−10 študije v Heidelbergu in Leipzigu (Nemčija) ter na Dunaju (Avstrija), in bil leta 1914 premeščen v Celje.
Januarja 1919 so ga poklicali v Beograd (Srbija) na ministrstvo za ustavodajno skupščino in izenačenje zakonov, kjer je postal julija 1919 načelnik. Bil je član državnega sveta (od julija 1922), njegov predsednik (od oktobra 1935), honorarni profesor za upravno pravo na beograjski univerzi (1922–28), član zakonodajnega odbora (1929−31) in predsednik stalnega pravnega odbora pri vrhovnem pravobranilstvu (1938−41). Pripravil je osnutke skoraj vseh pomembnejših upravnih zakonov v prvi Jugoslaviji. Napisal je vrsto strokovnih del s področja prava in je bil izredno plodovit pisec.
Štefan Sagadin ni pisal samo o pravnih vprašanjih, ampak tudi o širših družbenih oziroma mednacionalnih problemih v večnacionalni državi.
Med drugim se je opredelil do ilirskega gibanja in slovenskega knjižnega jezika. Menil je, da je bilo prizadevanje Stanka Vraza, da bi se v Sloveniji uveljavil ilirski jezik kot skupni jugoslovanski knjižni jezik, izjemno pomembno, ker se je v politični združitvi Slovencev, Srbov in Hrvatov številčno inferioren, najmanjši slovanski narod prisiljen naučiti jezika večine.
O tem je zapisal:
»Življenje v naših kulturnih skupnostih potrjuje, da postaja jezik malega naroda ovira, zato se ne smemo upirati naravni medsebojni asimilaciji srbohrvaškega in slovenskega jezika, nasprotno, ta proces, v katerem bodo Slovenci morali več sprejemati kot dajati, poskušajmo s smiselnimi ukrepi usmerjati in pospešiti. To je usoda vseh malih narodov. Ni pomembno, ali bo razvoj v zbližujoči se smeri pripeljal do spoja obeh jezikov v 50, 100 ali več letih, pomembno je, da se zavedamo nujnosti takega razvoja ter da če ga že ne moremo pospešiti, ga vsaj ne zavirajmo.«
Na srečo je zgodovina potrdila, da se je Štefan Sagadin glede obstoja slovenskega jezika in s tem slovenskega naroda oziroma slovenske nacije popolnoma motil.
Štefan Sagadin se je leta 1909 poročil z Marijo, rojeno Wassich, hčerjo avstrijskega diplomata. Imela sta štiri otroke: Regino, Štefanijo, Gojka (bil je eden od sedmih žrtev nemškega zločina na Sagadinovi domačiji v Srecah pri Makolah) in Milana. Leta 1924 se je ločil od Marije in se v Beogradu poročil z Ružo, rojeno Popović, nečakinjo generala in politika Milana Nedića, načelnika generalštaba vojske Kraljevine Jugoslavije in vodje marionetne srbske vlade med 2. svetovno vojno.
Decembra 1939 se je upokojil in do smrti živel Beogradu.
Štefan Sagadin je umrl 18. junija 1947 v Beogradu.
VIR: biografski-sb.si
Rodil se je slikar ALOJZ OSVATIČ
Alojz Osvatič se je rodil 18. junija 1874 v Slovenskih Konjicah.
Leta 1880 je začel obiskovati osnovno šolo v Slovenski Bistrici, nato pa se je družina po nekaj letih preselila na Ptuj, kjer je oče odprl krojaško delavnico, ki je delovala do leta 1899, ko se je družina preselila v Maribor.
Leta 1890 je začel študirati na graški (Avstrija) deželni risarski akademiji (Zeichenakademie), ki jo je uspešno zaključil leta 1894. Nadaljeval je s študijem zgodovinskega slikarstva na Akademiji upodabljajočih umetnosti na Dunaju (Avstrija). Leta 1903 je zaključil študij in postal akademski slikar.
Po koncu študija se je preselil v Maribor in pričel delati kot samostojni akademski slikar, nato je med letoma 1907−10 živel v Aflenzu na Zgornjem Štajerskem (Avstrija), od tam pa se je preselil v Linz (Avstrija), se leta 1910 zaposlil na državni realni gimnaziji, kjer je ostal do upokojitve (verjetno leta 1938).
Ob profesorskem delu je tudi veliko ustvarjal. Za večino njegovih del se je po njegovi smrti izgubila sled. V Pokrajinskem muzeju Ptuj – Ormož so ohranjeni Osvatičevi portreti Viktorja Skrabarja (1894), Ernesta Eckla (1895) in Ferdinanda Raispa (1896). V ptujski proštijski cerkvi je ohranjen njegov portret prošta Josipa Heržiča (1897).
Alojz Osvatič je umrl 23. februarja 1959 v Linzu in je pokopan na pokopališču Linz-Urfahr.
VIR: biografski-sb.s