9. junij
Danes goduje PRIMOŽ
Ime Primož izhaja iz latinskega imena Primus, ki izhaja iz nekdanje latinske besede primus v izvornem pomenu besede »prvi, najboljši«. Poimenovanje z vrstilnimi števniki je bilo značilno za stare Rimljane. Prvorojenca so poimenovali Primus, tretjo hčer Tertia, petega sina Quintus itd. Imenu Primož pomensko ustrezna imena so Prvan, Prvin Prvoslav, ki so v rabi predvsem pri drugih južnoslovanskih narodih.
Ostali različici imena: Primo, Primoš.
9. junij
JANJA GARNBRET PONOVNO ZMAGALA
9. junija 2019 je športna plezalka Janja Garnbret na najlepši mogoč način sklenila sezono svetovnega pokala v balvanskem plezanju, z novo zmago. Slovenska športna plezalka je v Vailu nadaljevala niz nepremaganosti s šesto zmago v sezoni po vrsti. Kot prva v zgodovini je zmagala na prav vseh tekmah svetovnega pokala v balvanskem plezanju v koledarskem letu.
NAJRAJE IMA AKVAREL
S portreti ljudi iz Makol se v Centru za starejše Metulj predstavlja slikarka Stanka Jesenek.
Še do konca junija bodo portreti ljudi iz Makol izpod čopiča ljubiteljske slikarke Stanke Jesenek – Šeše na ogled v slovenskobistriškem Centru za starejše Metulj. “To so preprosti, srčni, pošteni in delavni ljudje, ki so se težko preživljali,” nam je povedala avtorica v svojem ateljeju v Slovenski Bistrici. Prvič so bili portreti razstavljeni na Štatenbergu leta 2013, ko je karikaturist Uroš Čož na podlagi portretov narisal še njihove karikature. Avtorica je portretirance spoznala v Makolah, kjer ima tudi svoj vikend, žal pa nekateri od njih ne živijo več. Na slikah jih je poimenovala z njihovimi domačimi imeni: Štokarova Micka, Štokarov Franča, Klavžekov Joža, Guštinov Franček, Štokarov Vinc, Klavžekova Anica, Rajšpova Nežika, Ilekov Ivan, Tepehova Marica, Sternadov Mili, Metulov Tevža in trije člani njene, Jesenekove družine. Poleg portretov slika naravo, cvetje, slike nastajajo tudi po njenih potovanjih, predvsem po Afriki. Za podjetje Impol je denimo za koledar za leto 2012 naslikala 24 podob iz Slovenske Bistrice, na primer grad in park, Grasslov stolp, Vintgar in Črno jezero. Največkrat ustvarja v akrilu, najlepše pa so ji slike v akvarelni tehniki, s katero je svoje likovno ustvarjanje tudi začela. To je bilo pred dvajsetimi leti, ko je po sliki ljubiteljske slikarke Jožice Tomazini naslikala svoj prvi izdelek. “Stvaritev je bila kar uspešna,” pravi in takrat je ugotovila, da bi iz tega “znalo kaj nastati”. Vključila se je v likovno sekcijo Kulturno-izobraževalnega društva keramikov in lončarjev Podravja (KID) Majolika, v kateri je članice poučeval akademski slikar Toplica Ignjatović. “Nato smo leta 2013 ustanovile svoje društvo, Likovno društvo Paleta Slovenska Bistrica, katere članica sem še danes,” pripoveduje o svojih začetkih. Sicer se nerada izpostavlja in pravi, da “naj dela govorijo”. Razstavljala je že na več samostojnih in skupinskih razstavah ter likovnih kolonijah v več krajih po Sloveniji in v tujini, tudi na ekstemporih. Sodelovala je tudi z dvema slikarjema na likovni koloniji v Tuniziji leta 2008, leta 2010 pa v turški Antalyi. Z umetniki iz Turčije se je sploh povezala in gradila kulturne mostove, razstavljala je tudi že v londonskem strokovno umetniškem prizorišču Harrows Art Center. Prav tako sodeluje na Zlati paleti Zveze likovnih društev Slovenije in na raznih dobrodelnih prireditvah. Priznanj in nagrad je prejela toliko, da jih ne šteje več, je povedala.
VIR: Irena Brdnik, Štajer’c
FOTO: Atelje Stanke Jesenek (Irena Brdnik)
ŽE TRI LETA ČAKAJO NA UREDITEV CESTE
Po grožnjah z zaprtjem ceste včeraj vendarle dogovor pri županu Slovenske Bistrice: Jurčičevo ulico na Pragerskem, ki ni varna za promet, bodo uredili med šolskimi počitnicami
Stanovalci Jurčičeve ulice s Pragerskega že tri leta opozarjajo na prometno problematiko v njihovi ulici. Težave so se začele po izgradnji nove podružnične šole, ki je jeseni leta 2012 nadomestila prejšnjo, manjšo šolo. Tudi enota vrtca je precej večja, zato se je promet krepko povečal. Ko so v naslednjih dveh letih gradili komunalno infrastrukturo, so uničili obstoječo cesto. Ta je bila široka 3,05 metra in je do tedaj zadostovala za potrebe lokalnega prometa in varnega dostopa do šole in vrtca. Po asfaltiranju leta 2014 so cesto zožili na 2,60 metra (vozni del) in dodali 40 centimetrov mulde, ki je del asfaltirane površine. Cesta je sicer široka tri metre, vendar je njen funkcionalni del v primerjavi s prejšnjo širino za 50 centimetrov ožji.
Stanovalci Jurčičeve ulice so od Krajevne skupnosti Pragersko zahtevali, da poskrbi za obnovo. Po daljših dogovarjanjih je krajevna skupnost lani poleti odločila, da bo investirala v razširitev cestišča. Vendar vse do danes ulica še ni urejena. Zato so stanovalci izgubljali potrpljenje, zagrozili so celo z opozorilnimi zaporami. Kljub vsemu so se včeraj strasti umirile. Na izrednem sestanku pri županu občine Slovenska Bistrica Ivanu Žagarju, na katerem sta sodelovala tudi predsednik KS Pragersko Matej Arnuš in predstavnik stanovalcev Jurčičeve ulice Gorazd Beranič, so sklenili dogovor, da bodo cestišče preplastili in razširili med šolskimi počitnicami.
“Vzdušje je bilo pozitivno. Prvič smo dobili termin, ki je potrjen z obeh strani. Občina je konec preteklega leta potrdila, da bo sodelovala pri financiranju naložbe. Vendar smo od takrat od krajevne skupnosti dobivali različne odgovore, gospod Arnuš se nekaj časa celo ni odzival na naše klice in sporočila,” pravi Gorazd Beranič. Matej Arnuš je očitke odločno zavrnil: “To ne drži, obstajajo zapisi, sem odgovarjal na sporočila. Je pa res, da za njih ni bilo sprejemljivo, da vse skupaj traja predolgo.” Predsednik KS je dodal, da imajo izvajalca del izbranega že nekaj časa. Decembra lani so izvedli zemeljska dela za razširitev ceste, dela so nameravali končati do konca maja letos. “Zapletlo se je, ker smo skušali izvesti dva projekta skupaj, poleg ureditve Jurčičeve ulice smo načrtovali še razširitev hodnika za pešce na Ptujski cesti. Žal je tamkajšnja vila Nekrep pod spomeniškim varstvom, zato za drugo naložbo še nimamo dovoljenj,” pojasnjuje Matej Arnuš.
Prav zaradi tega so se na včerajšnjem sestanku pri županu dogovorili, da bodo projekta izvedli ločeno. Do začetka novega šolskega leta bodo razširili cesto v Jurčičevi ulici, ko bodo pridobili kulturnovarstvena dovoljenja, bodo uredili še hodnik za pešce.
VIR: Tomaž Ajd, Večer
FOTO: Do začetka šolskega leta bodo razširili cesto v Jurčičevi ulici na Pragerskem (Tomaž Ajd)
DOBRODELNA AKCIJA SEKCIJE FRIZERK IN KOZMETIČARK
Sekcija frizerk in kozmetičark pri Območni obrtno – podjetniški zbornici Slovenska Bistrica je v torek, 9. junija 2015, v prostorih Doma dr. Jožeta Potrča izvedla zanimivo dobrodelno akcijo. Dogodek so pripravili v okviru programa dela sekcije za leto 2015, saj so si v programu dela za leto 2015 zadali, da bodo delovali tudi dobrodelno.
Frizerke in kozmetičarke so v Domu dr. Jožeta Potrča v Poljčanah v okviru dneva odprtih vrat in stanovalcem doma svoje storitve nudile brezplačno. V ta namen so se s ponudniki materialov za izvajanje frizerskih storitev dogovorili, da so materiale prispevali kot donacijo.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Tjaša Korošec
S KANDIDATI KOT Z UMAZANIM PERILOM
Novi razpis je bil objavljen preteklo soboto – Kandidati za direktorsko funkcijo morajo izpolnjevati tri zahtevne pogoje
Svet Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane je javno preklical razpis za delovno mesto direktorja doma in hkrati objavil novega. Razpis za to funkcijo je bil že razpisan, in sicer 15. maja, nanj se je v zakonitem roku javilo osem kandidatk.
Ker se je med dnevom objave razpisa in zasedanja sveta Doma dr. Jožeta Potrča pripetilo več spodrsljajev – med drugim tudi ta, da jih je dokumentacijo s podatki o kandidatih za direktorja oziroma direktorico videlo veliko v lokalnih političnih strankah – so se člani sveta doma odločili, da bodo razpis ponovili. Blanka Muršič, predsednica sveta doma starejših v Poljčanah, je to trditev potrdila: “V postopku so se pripetile nepravilnosti. Vloge so prišle prehitro v bistriško občinsko upravo, kršil se je zakon o varstvu osebnih podatkov.” Muršičeva je še dodala, da svet zavoda ni ravnal v skladu s 56. členom zakona o socialnem varstvu, to pa zato, ker je svet zavoda vloge kandidatov poslal predsedniku komisije za volitve in imenovanja pri občinskem svetu občine Slovenska Bistrica. Svet zavoda se bo vnovič sestal 16. junija in takrat bržkone odločil, kdo bo novi direktor oziroma direktorica Doma dr. Jožeta Potrča.
Za to delovno mesto morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: imeti morajo visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo, delovne izkušnje in predložiti morajo vizijo razvoja in program dela zavoda. Novi direktor bo zagotovo imel veliko dela, najprej se bo seznanil z revizijskim poročilom, ki je polno bridkih informacij, pozneje pa še z imenovanjem novega strokovnega vodje zavoda. O dogodkih, povezanih z imenovanjem novega direktorja, smo pisali prejšnji teden, med drugim tudi to, da je bila med kandidatkami za direktorico vodja oddelka za družbene dejavnosti bistriške občine, njeno funkcijo pa naj bi pozneje prepustili ravnatelju poljčanske osnovne šole. Ravnatelj Stane Kovačič je povedal, da o tej funkciji ne ve ničesar, njegov mandat poteče šele prihodnje leto, vendar, kot je znano, je kot ravnatelj že podal odstopno izjavo in v novem šolskem letu ne bo več opravljal te funkcije; od jeseni ga bo zanimalo le poučevanje matematike.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane (bistrican.si)
SREČANJE UPOKOJENCEV
Ob tednu upokojencev in 40-letnici društva je društvo upokojencev Oplotnica priredilo tovariško srečan upokojencev občine Slovenska Bistrica. Nanj se je pripeljalo nad petsto upokojencev iz Slovenske Bistrice, Poljčan, Makol, s Pragerskega, Zg. Polskave, Šmartnega na Pohorju in Črešnjevca. Gostom, ki so si ogledali tudi vinsko klet Brioni, so domačini pripravili bogat kulturni program. Posebno veseli so bili najstarejših udeleženk srečanja: 97-letne Voduškove mame z Zg. Polskave in Marije Polc iz Oplotnice.
VIR: Sonja Golec, Večer
NAJBOLJŠA GRANITOVA EKIPA
Na občinskem tekmovanju ekip Rdečega križa-prve medicinske pomoči v Slovenski Bistrici je zmagala moška ekipa Granita. Drugo mesto sta si razdelili ekipi Osnovne šole Pohorskega odreda in Lipovega tozda Embalaža. Tretje mesto je osvojila Osnovna šola Minke Namestnik-Sonje.
Najbolje uvrščene ekipe bodo sodelovale na republiškem tekmovanju, ki bo 14. junija v Zagorju ob Savi.
VIR: (fg), Večer
SREČANJE MLADIH PEVCEV IN GODBENIKOV
V avli osnovne šole v Slovenski Bistrici je bilo tradicionalno srečanje pevcev in godbenikov osnovnih šol v občini. Srečanje je pripravila temeljna izobraževalna skupnost, posvečeno pa je bilo 35. obletnici osvobodilne fronte in stoletnici rojstva Ivana Cankarja.
Letošnje srečanje uvrščajo med najuspešnejša doslej, in to po oceni izvedenih pesmi in igranja godbenikov in seveda tudi po številu udeležencev zborov in pevcev; nastopilo je 25 otroških in mladinskih pevskih zborov s 600 pevci.
Ena posebnih privlačnosti tega srečanja je skupen nastop vseh pevskih zborov; tokrat so zapeli dve pesmi, spremljala pa jih je godba na pihala delovnega kolektiva Impol. Med poslušalci so bili letos tudi udeleženci vlaka bratstva in enotnosti iz Srbije.
VIR: V. H., Večer
PODARILI SO JIM TELEVIZOR
Zahvala
Pionirji in učiteljski zbor Osnovne šole Slovenska Bistrica se prisrčno zahvaljujemo Jugotehni, Ljubljana, za podarjeni televizijski sprejemnik v vrednosti 2018.25 N din.
VIR: Večer
Rodil se je ANTON STRAHAR
Anton Strahar se je rodil 9. junija 1915 na Zgornji Polskavi.
Po poklicu je bil strojni ključavničar in zaposlen v delavnici državnih železnic v Mariboru.
Leta 1943 so ga Nemci mobilizirali. Ko je septembra 1943 prišel na dopust, je odšel v partizane in bil v boju hudo ranjen. Ko je ležal pri nekem kmetu, so ga zaradi izdaje zajeli Nemci. Kot dezerterja so ga poslali v njegovo nemško enoto, ki ga je obsodila na smrt z ustrelitvijo.
Od septembra 1941 do oktobra 1942 so nacisti talcem dovolili pisati poslovilna pisma verjetno zato, ker so pričakovali, da bodo jetniki, ki so preživeli huda mučenja in so vedeli, da bodo čez uro ali dve ustreljeni, klonili in bodo svarili svojce pred nevarnostjo, da bodo torej ta pisma zasejala med Slovenci strah in obup.
Talci pa so v večini pisem svojce tolažili, jih hrabrili, dokazovali so, da jih okupator ni zlomil. Ko so nacisti spoznali, da svojega namena ne dosegajo, pisanja poslovilnih pisem niso več dovolili.
Pred smrtjo je poslal poslovilno pismo ženi Lojzki:
»München, 9. III. 44.
Ljubljena mi žena in sinko!
V prvi vrsti Te najlepše pozdravljam in poljubljam.
Zelo me je veselilo, da sta me z mamo še zadnjikrat obiskale, ker moram Ti javiti, da, ko Ti to pismo pišem, imam še samo kratke ure življenja, ker bom namreč danes 9. III. 1944 obglavljen. Ali, draga Lojzka, upam, da bodeš tudi ta udarec prestala in ne boš obupala nad življenjem, ker zavedaj se, da imaš sinka, ki potrebuje Tvoje nege in vzgoje, da ne bo tudi njega doletela kakšna nesreča. Ljubica, zavedaj se zmeraj, če nama ni bilo usojeno živeti na tem svetu, se bova pa združila tam, kjer ni več trpljenja in gorja, in, če pomislim na večno življenje, sem pomirjen in gledam z lahko dušo smrti v obraz. Vem, da Ti bo vposled življenje grenko in trpko, ali potolaži se, ker tudi to bo minilo.Ostani mi zvesta in spomni se včasih na mene, čeravno sva bila večji del raztrgana v najinem zakonu in nisva imela sreče ga v miru uživati in tudi v naprej je sreča na tem svetu uničena, ali večno življenje in združitev nama pa ne more nikdo vzeti. Zato, draga moja, še enkrat: vzgoji sinka, preskrbi ga tako, da bo imel lepšo podlago za življenje, kot sem jo imel jaz.
Sedaj pa se poslovim z zadnjimi pozdravi in poljubi od Vas vseh skupaj, od Tvojih staršev in vseh poznanih, kakor tudi od mojega očeta.
Poljublja in pozdravlja Te zmeraj Tvoj mož in oče
Tonč«
Anton Strahar je bil kot talec ustreljen 9. marca 1944 v Münchenu (Nemčija).
VIR: biografski-sb.si
IZ SLOV. BISTRICE
Današnja prireditev mariborskih gimnazijcev je uspela nepričakovano lepo. V častnem številu so prišli gostje iz Maribora, Frama, Pragerskega, Poljčan, Konjic itd. Gledališka dvorana v hotelu Avstrija je bila polna elitnega in kmečkega občinstva, ki je z živahnim odobravanjem zahvaljevalo slovenske dijake za vse, kar so nudili. In to ni bilo malo. Trodejanka »Moč uniforme« vsebuje obilo zdravega humorja: poskrbeli pa so še posebno rutinirani igralci, da so prišli smehaželjni gledalci na svoj račun. Župan Jelene v svoji omejenosti in njegovi odborniki Kožuh, Slak, Trček in Pečka, ki je bil vsak za se pravi tip vaškega velikaša. Hlapec Jernej in eksekutor sta istotako prav dobro nastopala. Po igri je zapel dijaški zbor pod vodstvom spretnega dirigenta več krasnih zborov. Ribji lov in šaljiva pošta sta vrgla lepih kronic dijaški kuhinji, ki dobi od prireditve lepo vsoto. H koncu je v vznešenih besedah zahvalil vse posetnike dr. Medved, dočim je njemu in dijakom izrekel prisrčno zahvalo posojilniški ravnatelj dr. Lemež. Kot posebni prijatelji dijakov so se izkazali še gca. Janežičeva in gg. Bohak ter Medvešček. Na zdar!
VIR: Slovenski narod
USTANOVNI ZBOR SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA POLITIČNEGA DRUŠTVA
Okrog duhovnika in politika Antona Korošca in njegovih tovarišev Jerovška in Kovačiča (trije “risi”) so se okrog leta 1900 zbirali mladi, s tedanjim političnim mrtvilom in slogaštvom nezadovoljni duhovniki ter se uveljavljali na shodih in po društvih. Zoper nemškutarskega “Štajerca” so ustanovili maja 1901 politični 14 dnevnik “Naš dom”, ki ga je nekaj časa urejeval Korošec. Že od začetka se je razširil v 10.000 izvodih in postal glasilo katoliškega mladinskega gibanja na Štajerskem. Korošec je nastopal vedno odločneje na političnih shodih in zlasti na ustanovnem zboru katoliškega političnega društva v Slovenski Bistrici 9. junija 1901 ostro obsodil tedanjo slovensko politiko na štajerskem ter zahteval ustanovitev odločno katoliško slovenske kmetske stranke.
VIR: Slovenski biografski leksikon
FOTO: Anton Korošec (Wikipedija)
Rodil se je pekovski mojster ANTON OPRAVŠ st.
Anton Opravš st., po poklicu pekovski mojster, se je rodil 9. junija 1873.
Poročen je bil z Julijano iz Orehove vasi, s katero sta imela dva otroka: hčerko Adelo (* 1908), poročeno z Antonom Ingoličem in sina Antona Oprauša ml.
Z ženo sta na začetku 20. stoletja odšla v New York (Združene države Amerike, ZDA), kjer je že živel Antonov brat. Zaradi močnega domotožja sta prišla na obisk v domovino. Ker pa je ravno takrat, leta 1914, izbruhnila 1. svetovna vojna, sta ostala tukaj. Najprej sta živela v Gradcu (Avstrija), potem pa je Anton najel hišo na Pragerskem in jo preuredil v pekarno in gostilno.
Anton Oprauš je v New Yorku spremljal ostre boje ameriških delavcev za njihove pravice in se je verjetno tudi zato po vrnitvi (po političnem prepričanju je bil socialist) zavzemal za pravice delavcev. Kot tak je pomagal organizirati pragerske železničarje in delavce v bližnji opekarni Franca Steinklauberja, zagrizenega Nemca, da so se začeli organizirano zavzemati zase. Steinklauber mu je v povračilo – bil je lastnik hiše, ki jo je najel Oprauš – odpovedal najemno pogodbo. Nato je Oprauš kupil kmečko hišo na Spodnji Polskavi in jo preuredil v pekarno.
Anton Oprauš je zaradi kapi umrl 18. oktobra 1935 na Zgornji Polskavi.
VIR: biografski-sb.si
