10. junij
Danes goduje HENRIK
Ime Henrik izhaja iz nemščine, kjer obliko imena Henrich razlagajo kot zloženko iz starovisokonemških besed heim v pomenu besede »dom, hiša« in richi v pomenu besede »mogočen knez«.
Moške različice imena: Hari, Henko, Henček, Henči, Hendrik, Hinko, Rik, Riki, Riko.
Ženske različice imena: Hendrika, Henrika, Henrieta, Henrijeta, Ika, Ikica, Rika.
10. junij
MED USPOSABLJANJEM SE SMRTNO PONSREČI 5 GORSKIH REŠEVALCEV
Med helikopterskim obnovitvenim usposabljanjem za gorske reševalce – letalce na Okrešlju v Kamniško-Savinjskih Alpah, kjer so sodelovali reševalci in posadka helikopterja Letalske policijske enote, so 10. junija 1997 izvajali vajo dviganja reševalca letalca in ponesrečenca v reševalni vreči z jeklenico in vitlom v helikopter. Za kraj vaje je bilo izbrano sidrišče v severni steni Turske gore. Pri vaji je ob dvigovanju reševalcev iz stene prišlo do nesreče, ker niso prekinili povezave med helikopterjem in sidriščem v steni, tako da je helikopter s sidrišča odtrgal pet reševalcev.
V globino 300 metrov je omahnilo pet izkušenih gorskih reševalcev: 42-letni kranjskogorski zdravnik in član tamkajšnje postaje Gorske reševalne službe (GRS) Jani Kokalj, 43-letni načelnik inšpektorata policije Uprave za notranje zadeve iz Kranja, načelnik GRS Kranj, gorski reševalec letalec in inštruktor Mitja Brajnik, 41-letni učitelj in ravnatelj osnovne šole v Preddvoru ter načelnik postaje GRS Jezersko Luka Karničar, 45-letni turistični delavec in član GRS Bovec Boris Mlekuž ter 34-letni alpinist in gorski reševalec z Jezerskega Rado Markič. Brez svojih očetov je tako ostalo 13 otrok.
Po nesreči, ki je bila za gorsko reševalno zvezo najhujša nesreča v več kot 100-letni zgodovini, je bil ustanovljen Sklad Okrešelj. Ta finančno pomaga otrokom gorskih reševalcev, ki se ponesrečijo pri reševalnem delu. V dvajsetih letih svojega delovanja je Sklad Okrešelj s štipendijami pomagal 15 otrokom ponesrečenih reševalcev.
MEDNARODNA ZNANSTVENA KONFERENCA ‘PRIPOVEDNA KULTURA V PROSTORU’
V viteški dvorani gradu v Slovenski Bistrica je 10. in 11. junija 2019 v okviru projekta Živa Coprnija/Živa štrigarija potekala mednarodna znanstvena konferenca z naslovom Pripovedna kultura v prostoru. Organizirala sta jo Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za slovensko narodopisje in Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica. Referenti so bili strokovnjaki iz šestih držav (Slovenije, Hrvaške, Srbije, Avstrije, Rusije in Argentine), njihova predavanja pa so z različnih vidikovobravnavala pripovedno in drugo besedno izročilo v kontekstu povezav s fizičnim prostorom. Nekateri so posebej izpostavili potenciale za vključitev tovrstne dediščine v pedagoško, kulturno in turistično ponudbo, kar so ilustrirali z že obstoječimi praksami, terpoudarili pomen sodelovanja stroke pri tovrstnih projektih.
Konferenca je nudila dovolj prostora za diskusijo, v kateri je poleg referentov sodelovala tudi publika.Povzetki referatov so izšli vposebni knjižici, in sicer v slovenskem, hrvaškem in angleškem jeziku. Strokovnemu delu je sledila tiskovna konferenca za novinarje, v kateri so partnerji projekta Živa Coprnija (RIC Slovenska Bistrica, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba Beletrina, Etnografski muzej Istre, Združenje Val kulture in Občina Pićan) opisali svoje delo in rezultate pri projektu, nato pa so si udeleženci konference ogledali še lutkovno predstavo Pohorski triptih, OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, podružnica Zgornja Ložnica. Predstava, ki jo je režiral Tomaž Ozimič, je nastala na osnovi pisnega gradiva in ustnega izročila, ki je bilo raziskano v okviru projekta. Srečanje so udeleženci konference in novinarji zaključili z ekskurzijo na Bistriško Pohorje, kjer so bile, tokrat na nekoliko drugačen način, v sodelovanju z lutkovno skupino KD Koruzno zrno, predstavljene nekatere
lokacije tematske kulturno-turistične poti, ki je nastala v okviru projekta.
VIR: RIC Slovenska Bistrica, Informator
FOTO: Aleš Kolar, Studio Bistrica
OTVORITEV OBNOVLJENE CESTE PROTI VINTGARJU
V petek, 10. junija 2016, so v krajevni skupnosti Impol slovesno predali namenu modernizirani odsek ceste proti Vintgarju.
Z asfaltno prevleko so uredili odsek v dolžini cca. 700 metrov. Investicija v vrednosti cca. 300.000 € vključuje tudi postavitev javne razsvetljave ter izgradnjo brvi in podporne škarpe. Sredstva so se zagotovila v okviru občinskega proračuna.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
NOVI PREDSEDNIK RADIOKLUBA
Branko Kocijančič novi predsednik Radiokluba S59FOP Slovenska Bistrica
V petek, 10. junija 2016, so se na volilnem občnem zboru zbrali člani Radiokluba S59FOP Slovenska Bistrica. Za novega predsednika so izvolili Branka Kocijančiča, ki je nasledil Jožeta Bulfa.
Člani društva so prisluhnili tudi poročilom o delu v preteklem letu in sprejeli program dela za to leto.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Novi predsednik Branko Kocijančič (Edvard Grobler)
PREDSTAVILI PROJEKT ROJSTVO EVROPE
Na Ančnikovem gradišču predstavili projekt Rojstvo Evrope in potek arheoloških izkopavanj
Zavod za kulturo Slovenska Bistrica je v sredo, 10. junija 2015, na arheološkem najdišču Ančnikovo gradišče nad Jurišno vasjo na Pohorju sklical tiskovno konferenco. Uvodoma je Martina Zanjkovič predstavila čezmejni projekt Rojstvo Evrope, v okviru katerega tudi potekajo arheološka izkopavanja na Ančnikovem gradišču.
Projekt petih partnerjev iz Slovenije in Hrvaške ponovno prebujena arheološka najdišča – sodobna interpretacija dediščine kot temelj kulturnega turizma vodi ravno Zavod za kulturo Slovenska Bistrica. Projekt bo prispeval k obogatitvi turistične ponudbe z novimi kulturnimi vsebinami, ki bodo doprinesle k razvoju kulturnega turizma na obeh straneh meje.
Ančnikovo gradišče in najnovejša spoznanja pa sta novinarski konferenci predstavila vodja izkopavanj, dr. Zvezdana Modrijan z Inštituta za arheologijo in namestnik vodje Rok Klasinc iz skupine Stik.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Tjaša Brglez
SVETLOBA ONESNAŽUJE TEMO
Društvo bo vodil Janko Predan – Na ustanovni skupščini so napovedali strog nadzor nad ravnanjem z odpadki in posegi v gozdove okrog mesta
V Slovenski Bistrici že nekaj časa dela civilna iniciativa za varstvo okolja. Ker so člani iniciative želeli svoje delo konkretizirati in predstaviti širši javnosti, so ustanovili društvo. Na ustanovnem zasedanju so člani iniciativnega odbora predlagali, da se preimenujejo v Društvo za varstvo okolja Vintgar Slovenska Bistrica. Na ustanovni skupščini so imenovali organe društva, sprejeli pravila in program dela. Za predsednika so izvolili Janka Predana, dr. med., za tajnico pa Meto Utenkar.
Društvo sicer deluje na območju občine, pobuda za ustanovitev društva pa je nastala v krajevni skupnosti Impol in zato je bilo pričakovati, da jim bo skupnost dovolila ustanovno skupščino organizirati v prostorih KS Impol. Članom se želja ni izpolnila, ustanovno zasedanje je bilo v prostorih Območnega združenja RK Slovenska Bistrica. Janko Predan je na ustanovni skupščini predstavil program dela in povedal, da se bo društvo zavzemalo za varovanje voda, zraka, prostora in teme. Največ pozornosti bo društvo namenilo varovanju gozdnih površin okrog mesta, pozorno bo do bistriškega Vintgarja in deponije na Pragerskem. Predan je menil, da bo morala bistriška Komunala čimprej spodbuditi uresničevanje integralnega koncepta ravnanja z odpadki in prisluhniti ljudem, ki so nezadovoljni zaradi odvoza smeti in cen odvoza. Posebno pozornost bodo člani društva posvetili še javni razsvetljavi, osvetljevanju cerkva in drugih poslopij. Sledili bodo priporočilom ornitologov, ki opozarjajo na vedno večje onesnaževanje teme. Ptice so namreč zaradi svetlobe spremenile svoje vedenje in to naj bi bilo opozorilo tudi za človeka. Predan je še poudaril, da društvo nima čarobnih rešitev, imelo pa bo predloge, alternative in nadzor.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
KONCERT PIANISTKE
10. junija 2005 je v viteški dvorani bistriškega gradu nastopila pianistka in profesorica glasbe Tamara Goličnik. Njen koncert se je začel ob 19. uri, igrala je dela Beethovna, Debussyja in Chopina. Pianistka je svojo glasbeno pot začela v Žalcu in Celju, nadaljuje jo v Ljubljani.
VIR: (zk), Večer
FOTO: Tamara Goličnik (Facebook)
PETEROKRAKA IZ STORŽEV
Na Osankarici so pionirji Osnovne šole Bratov Polančičev iz Maribora počastili spomin zadnjega boja Pohorskega bataljona.
Proslavo ob trideseti obletnici osvoboditve in odredni praznik so učenci te šole skrbno pripravili na mestu, kjer je potekal zadnji tragični spopad pohorskega bataljona s premočnim sovražnikom. Z enominutnim molkom so počastili spomin na padle borce ter ob spomeniku prižgali sveče iz storžev pa sestavili peterokrake zvezde.
Ob partizanskem golažu so nato obujali spomine na vojna leta s prvoborcem Jakcem Gregoričem.
VIR: dm, Večer
FOTO: Partizanski golaž je bil za pionirje izredni dogodek. Tudi teknilo jim je na jasi pred domom na Osankarici
Rodila se je društvena delavka in direktorica VIDA LIPOGLAV
Vida Lipoglav, rojena Ačko, se je rodila 10. junija 1947 na Smolniku (občina Ruše) očetu Ivanu, gozdarskemu tehniku, in materi Vidi Ačko, kvalificirani tkalki. Imela je še brata Zdravka, policista (†2020).
Osnovno šolo je Vida obiskovala v Rušah, šolanje pa je nato nadaljevala na II. gimnaziji Maribor in nato na takratni Pedagoški akademiji Maribor diplomirala kot predmetna učiteljica slovenščine in srbohrvaščine.
Leta 1971 se je poročila z Antonom Lipoglavom, steklarskim mojstrom. V zakonu se jima je rodila hči Severina.
Že v osnovni šoli je rada planinarila in leta 1965 postala planinska vodnica ter pozneje načelnica mladinskega odseka Planinskega društva Ruše. Vodila je izlete, taborjenja, tekmovala v orientaciji in se preizkusila v alpinizmu. Udejstvovala se je v mladinski organizaciji.
Leta 1968 se je zaposlila v osnovni šoli Laporje, kjer je poučevala do leta 1976. Aktivno je delovala v Zvezi prijateljev mladine Slovenska Bistrica, Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Slovenska Bistrica ter z mladimi v Občinski konferenci Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS). Od leta 1976−78 je profesionalno vodila OK ZSMS Slovenska Bistrica, najprej kot sekretarka, nato kot predsednica. Jeseni 1978 se je vrnila v OŠ Laporje.
1. februarja 1981 se je zaposlila kot direktorica Delavske, pozneje Ljudske univerze Slovenska Bistrica, in delala v njej do upokojitve konec leta 2002; 4 mandate kot direktorica, nato kot svetovalka direktorice.
V tem času se je redno izobraževala in usposabljala na področjih vezanih na izobraževanje odraslih; Ministrstvo za šolstvo in šport RS jo je imenovalo v 42 članski Sosvet učiteljev in drugih strokovnih delavcev s področja šolstva.
Ob delu se je posvečala različnim drugim aktivnostim: bila je članica sveta Razvojno informativnega centra (RIC) Slovenska Bistrica, sodelovala s sredstvi javnega obveščanja, najpomembnejše pa ji je bilo in ji je še vedno delo z mladimi in starejšimi ter skrb zanje.
Leta 2010 je bila kot članica stranke DESUS izvoljena v občinski svet občine Slovenska Bistrica. Vodila je odbor za družbene dejavnosti.
Sedaj je drugi mandat članica sveta KS Impol; podpredsednica Društva upokojencev Slovenska Bistrica in podpredsednica Medobčinske zveze društev upokojencev Slovenska Bistrica; predstavnica občine Slovenska Bistrica v Svetu lokalnih skupnosti pri Centru za socialno delo Maribor; že več kot 20 let je pooblaščenka za sklepanje zakonskih zvez na območju upravne enote Slovenska Bistrica. Dva mandata je delovala v svetu osnovne šole Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, sedaj je članica sveta osnovne šole Laporje; je tudi predsednica sveta Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica.
Z različnimi članki in besedili je sodelovala v tedniku Panorama, na Radiu Maribor, urejala šolski časopis, pripravljala turistične zloženke krajev občine Slovenska Bistrica, biltene in informatorje, sedaj pa sodeluje v pripravi Informatorja Društva upokojencev Slovenska Bistrica.
Njeno vodilo je: Poštenost je prvo poglavje v knjigi modrosti.
VIR: biografski-sb.si
TRIJE KRALJI VIŠINSKO LETOVIŠČE
V seznam pohorskih višinskih letovišč je uvrščena z ugodnostjo polovične vožnje znana planinska postojanka Planinski dom pri Sv. Treh kraljih nad Slovensko Bistrico. Ugodnost polovične vožnje po sedemdnevnem bivanju.
VIR: Mariborski večernik Jutra
RAZVITJE SOKOLSKEGA PRAPORA
Društvo »Sokol« v Slovenski Bistrici proslavi dne 10. tm. razvitje prapora naraščaja s sledečim sporedom: v soboto, dne 9. tm. ob 8. uri zvečer v hotelu »Beograd« družabni večer združen z nagovorom, telovadnimi nastopi vrste moškega naraščaja ter uprizoritvijo enodejanske veseloigre »Pri puščavniku«; v nedeljo, dne 10. tm. ob 3. uri popoldne na prostoru hotela »Beograd« javni telovadni nastopi domačega sokolskega naraščaja in gostov, slavnostno razvitje prapora, obhod in po obhodu ljudska veselica. Pri družabnem večeru v soboto igra poljčanska godba, pri nastopu in veselici v nedeljo pa mariborska vojaška godba. Odbor vabi prijatelje sokolstva k najobilnejši udeležbi.
VIR: Tabor
NA SPODNJI POLSKAVI SVETA BIRMA
Mariborski škof dr. Mihael Napotnik je 11. aprila 1911 sporočil na Spodnjo Polskavo, da bo tudi to leto delil zakrament svete birme. V soboto, 10. junija 1911, se je popoldne pred železniško postajo na Pragerskem ustavilo blizu 30 konjenikov z belo-zelenimi trakovi (bela in zelena sta bili barvi štajerske dežele) čez prsi; bili so častna straža pod vodstvom načelnika Janeza (Ivana) Hrastnika, ki je prišla s Spodnje Polskave čakat »premilega nadpastirja«, škofa dr. Mihaela Napotnika, da Najlepša otroška zimska zabava. (Ilustrirani Slovenec, 26. januarja 1930, str. 5.) 171 ga pospremi do župnijske cerkve, kjer je bila za naslednji dan napovedana birma. Pred cerkvijo so škofa pozdravili številni krajani in krajevni predstavniki: domači župnik, župan in trgovec Engelbert Sicherl (1874–1937) s člani občinskega odbora, nadučitelj Jože Vodošek, učenka spodnjepolskavske šole Ana Godec, učenec pragerske šole Friderik Lipautz in mladenka Marija Kancler v imenu Marijine družbe. »Naslednji dan je 259 otrok prejelo sveto birmo. Molitve hvaležnih birmancev in vdanih župljanov so spremljale premilega nadpastirja, ki se je vračal na Pragersko in v Maribor,« je poročal Slovenski gospodar.
VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 170-171
VZDRŽEVALI BODO UČITELJA
Župani in delegati občin Bukovec, Gabrnik, Kalše, Kočno, Ogljenšak, Sele in Zgornja Polskava so 10. junija 1817 na sedežu zgornjepolskavskega okraja (v zgornjepolskavskem gradiču) pred okrožno komisijo izjavili, da bodo njihove občine vzdrževale učitelja. Nekaj dni pozneje so se občani zavezali, da bodo prispevali za učitelja letno 80 goldinarjev, 6 dunajskih mecnov29 pšenice, 24 rži in za kurivo 24 goldinarjev. Če bo učitelj kupil drva blizu šole, bo prevoz zastonj. Žito bodo zbrali župani konec novembra. Občani so dovolili, da se jim te obveznosti vknjižijo na posesti. Takoj zatem so začeli gradili šolo. Andrej Favetti iz Gorice, ki je na Zgornji Polskavi župnikoval 20 let, je pred smrtjo (umrl je 14. decembra 1817) dosegel ob podpori zemljiških gospodov, da so se odločili zgraditi novo enonadstropno enorazredno šolo – severovzhodni del pozneje razširjene šole – na Brandisovi bukovški gmajni na Levarjih pri trojički cerkvi, na najbolj neugodni legi za šolarje, daleč proč od naselij. V prid takšni lokaciji za šolo je bil le leta 1801 izkopan bližnji župniščni vodnjak.
Šola je stala 8000 goldinarjev. Tretjino te vsote so prispevali občani, tretjino zgornjepolskavsko zemljiško gospostvo in tretjino patron trojičke cerkve – frajnštajnsko gospostvo. Med zidanjem so dokupili zahodno od stavbišča še njivo za
priboljšek učitelju.
VIR: Mirko Munda: Zgornja Polskava in njena okolica, str. 29