11. junij
Danes goduje SREČKO
Ime Srečko je slovenska različica imena Feliks in je tvorjeno iz besed sréča, sréčen s sufiksom -ko.
Moške različice imena: Sretan, Sreten, Sretko, Sreto.
Ženske različice imena: Sretana, Sretenka, Sretina, Sretislava.
11. junij
MEDNARODNI DAN RISOV
11. junij, Mednarodni dan risov, obeležujemo na pobudo projekta Interreg CE 3Lynx v Sloveniji od leta 2018. Evrazijski ris je največja prostoživeča mačka v Evropi, ki je v Evropi ogrožena in bi brez človeške pomoči težko preživela. V Dinaridih risom najbolj grozi parjenje v sorodstvu, zato jih rešujemo z doselitvami novih zdravih risov iz Karpatov. Tako v Sloveniji letos praznujemo 45-letnico ponovne naselitve risov.
Glede na zadnje podatke monitoringa risa v letu 2023, je v Sloveniji okoli 30 odraslih risov.
Sicer pa je bil ris v preteklosti prisoten na celotnem območju Slovenije, dokler ni v začetku 20. stoletja zaradi izgube življenjskega prostora, pretiranega lova in pomanjkanja plena izumrl.
Da največja evropska mačka ponovno živi v naših gozdovih, gre zasluga peščici lovcev, ki so se lotili projekta ponovne naselitve risa v naše gozdove.
OBNOVA ŠPORTNE DVORANE IN IZGRADNJA PLEZALNEGA CENTRA
Občinski svet v Slovenski Bistrici je v četrtek, 11. junija 2020, potrdil investicijska programa za obnovo Dvorane Bistrica in izgradnjo novega plezalnega centra. Dvorana Bistrica, ki je bila zgrajena leta 1986, je nujno potrebna obnove. V prvi vrsti je dotrajana, včasih celo nevarna za uporabnike, saj so leta intenzivne uporabe pustila posledice. Standardi in pravila za tekmovanja so se v letih od izgradnje precej spremenili, zato določene trenutne rešitve ne ustrezajo več tekmovalnim predpisom. K dvorani bodo zgradili prizidek, v katerem bodo uredili servisne prostore, v obstoječi konstrukciji pa bo ostala le dvorana s premičnimi tribunami. Objekt bodo tudi energetsko obnovili. S projektom bodo zagotovili ustrezne površine za izvedbo športnih dejavnosti in vadbe, prav tako bodo lahko organizirali najzahtevnejše športne prireditve in tekmovanja. Novi prostori bodo omogočali tudi izvedbo raznih kulturno-družabnih prireditev, ki zahtevajo velik prostor in so zaradi trenutne ureditve neizvedljive.
Ker v in ob obnovljeni dvorani ne bo več prostora za plezalno infrastrukturo, so v Slovenski Bistrici sprejeli odločitev, da bodo nov plezalni center zgradili v športnem parku ob dvorani za zimski trening. Objekt bo visok 18 metrov, v njem bodo stene za vse plezalne discipline: težavnostno, balvansko in hitrostno plezanje. »To je prava pot, naš plezalni center bo boljši od drugih. V objektu bomo lahko organizirali tudi tekme svetovnega pokala, prav tako bo namenjen številnim rekreativcem,« pravi Tomislav Aurednik, predsednik Alpinističnega kluba Impol Slovenska Bistrica. Pomembni športni naložbi bodo po načrtih izvedli do avgusta prihodnje leto. Pridobitvi sta skupaj vredni nekaj več kot 7 milijonov evrov, večino denarja bodo zagotovili v občinskem proračunu v letih 2020 in 2021.
VIR: Tomaž Ajd, Informator
FOTO: Dvorana Bistrica pred obnovo (Peter Bradan)
ODPRTO PRVENSTVO SLOVENIJE V TWIRLINGU
V soboto, 11. junija 2016, je v športni dvorani Slovenska Bistrica potekalo odprto prvenstvo Slovenije v twirlingu.
Twirling klub Sašo iz Slovenske Bistrice, ki je tudi gostil tekmovanje, je osvojil sedem zlatih, štiri srebrne in tri bronaste medalje.
Velik del izkupička zlatih kolajn je bil tudi v najvišjih nivojih, kar je dobro izhodišče za prihajajoči Evropski pokal E.F.B.T., ki ga bo ob soorganizaciji Twirling zveze Slovenije in pod okriljem krovne evropske zveze E.F.B.T v začetku julija prireja ravno Twirling klub Sašo.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Franci Oven
V OKVIRU 190 – LETNICE IMPOLA TUDI PRIREDITVE ZA OTROKE
Impol je v okviru praznovanja 190 letnice podjetja skupaj z vrtcem Otona Župančiča Slovenska Bistrica pripravil likovni natečaj za otroke.
Mali nadebudneži so se na igriv način poučili o recikliranju aluminija in s pomočjo folije ustvarjali raznovrstne izdelke. Izdelki so razstavljeni v jedilnici v Industrijski coni Impol.
Podjetje Impol je skupaj z vrtcem ob zaključku lutkovnega natečaja pripravilo tudi zaključni dogodek. Tako so za otroke v četrtek, 11. junija, in v petek, 12. junija 2015, na grajskem dvorišču Bistriškega gradu uprizorili lutkovno predstavo Mesečeve sanje. Lutkovno predstavo so pripravile vzgojiteljice iz Vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica pod vodstvom Darke Kocijančič. Na zanimiv in otrokom prikupen način so v vsebino vpletle podjetje Impol in pomembnost recikliranja v današnjem času. Po predstavi so otroci prejeli bombažne vrečke, ki so jih na ustvarjalni delavnici tudi poslikali. Poleg vrečke so v dar prejeli tudi knjigo Mesečeve sanje.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Urša Zidanšek
PRI TREH KRALJIH SPET PLANINSKA KOČA
Nad bivšim Štuhčevim domom bodo zgradili kočo, v kateri bo okrog 40 ležišč, vrednost naložbe je 500.000 evrov
Planinska koča pri Treh kraljih je pogorela konec druge svetovne vojne. Bistriški planinci so jo zgradili leta 1934. Po drugi vojni so bili ljubitelji planin in gora brez svoje postojanke, potem so zgradili Štuhčev dom, ki pa je danes v zasebni lasti in zunaj planinstva in gorništva. Desetletje je moralo miniti, da je bistriško planinsko društvo našlo rešitev in denar za gradnjo nove koče. Temeljni kamen zanjo so položili minulo sredo. Breda Jurič, predsednica PD Slovenska Bistrica, je ob tej priložnosti dejala, da bodo kočo zgradili s pomočjo planincev, donatorjev, slovenske planinske zveze in nemara tudi občine. Vrednost naložbe znaša skoraj 500.000 evrov.
V teh časih je neobičajno graditi planinske postojanke; planinska zveza je celo sprejela sklep, da se na novo v gorah naj ne bi več gradilo. Možno je le, če se koče obnavljajo ali pa zgradijo namesto podrtih, starih ali dotrajanih. To možnost so izkoristili bistriški planinci – v društvu jih je 400 – saj bodo svoj dom zgradili na lokaciji starega. V domu naj bi bilo okrog 40 ležišč, velika jedilnica, kuhinja, terasa, klet, prostor za smuči, smučarsko opremo in za opremo pohodnikov. V tem letu naj bi koča dobila streho, vselitev pa bi bila možna čez leto ali dve. Kočo bo gradila bistriška zasebna družba Map-trade, ki jo vodi nekdanji ugledni alpinist Matjaž Pečovnik. Ta pravi, da bodo denar za gradnjo iskali tudi v skladih evropske unije, računajo pa tudi na pomoč bistriškega in okoliškega gospodarstva.
Slovesnosti ob polaganju temeljnega kamna se je udeležil še sekretar slovenske planinske zveze Danilo Sbrizaj, ki je rekel, da bo zveza primaknila okoli 50.000 evrov in da so pred kratkim nove koče odprli planinci Vojnika in Grmade, možnosti za gradnjo postojank pa so še na Golici in v alpskem svetu ob italijanski meji. Dodal je še, da je v Sloveniji 8200 kilometrov planinskih poti, da v kočah prebiva dva milijona ljudi na leto, gore pa jih obišče milijon več. Gorniki in pohodniki imajo na voljo 158 koč in 16 bivakov oziroma neoskrbovanih postojank. Breda Jurič je še povedala, da so doslej porabili 16.000 evrov, največ za pripravo načrtov in zemljišča. Načrt za planinsko kočo je narisal Marko Cvahte iz Slovenske Bistrice.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Temeljni kamen za novo planinsko kočo pri Treh kraljih so položili (z desne): Ivan Pristovnik, podžupan bistriške občine, Danilo Sbrizaj, sekretar PZ Slovenije in Breda Jurič, predsednica PD Slovenska Bistrica (Zdenko Kodrič)
NAJBOLJŠA AVTORICA TANJA ŠMON
Slovenska fundacija za trajnostni razvoj je ob svetovnem dnevu okolja v ljubljanskem centru Evropa – tudi letos je omenjena fundacija prirediteljica Zelenega tedna -, razglasila najboljšo kratko zgodbo za srednješolce s temo Sporočila prihodnosti: Dobrodošli v letu 2030, družbi brez emisij. Avtorica nagrajene zgodbe je dijakinja tretjega letnika Srednje šole Slovenske Bistrica Tanja Šmon.
Na slovesnosti sta dijake in okoljevarstvenike nagovorila dr. Lučka Kajfež Bogataj in Jernej Stritih, predsednik uprave Umanotere, ki sta tudi izročila nagrade najboljšim piscem. Vida Ogorelec Wagner, direktorica Umanotere, pa je z multimedijskim predavanjem Podnebno sporočilo odprla prireditev in poudarila, da je bil natečaj razpisan v okviru Umanoterinega projekta Planet sprememb in da so mladi pisci skozi zgodbe, ki govorijo o tem, kako si predstavljajo svet leta 2030, podali optimistično vizijo prihodnosti. Za najboljšo zgodbo je petčlanska žirija izbrala zgodbo z naslovom Na onesnaženem planetu tudi ljubezen ne preživi. Avtorica Tanja Šmon svoje zgodbe morda ni napisala kot “klic na pomoč, a sklep za našo generacijo, generacijo staršev zdajšnjih otrok in mladostnikov, je strahoten – naši otroci nas rotijo, naj vendar kaj storimo, da bodo sploh preživeli”, je med drugim zapisala žirija.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Tanja Šmon, avtorica zgodbe z naslovom Na onesnaženem planetu tudi ljubezen ne preživi (Večer)
VELIK POŽAR NA ODLAGALIŠČU SMETI
Gasilci v smrdečem oblaku
Pol stotnije gasilcev se je spoprijelo s požarom na odlgališču – Samovžig
Kar 52 gasilcev iz sedmih društev se je v soboto, 11. 6. 2005, popoldne in zvečer spoprijelo s požarom na osrednjem odlagališču odpadkov v občini Slovenska Bistrica. Ponoči so uspeli požar pogasiti, okoliški prebivalci, predvsem na Pragerskem in v Gaju, pa so bili še precej časa zaviti v smrdeče oblake.
VIR: Danilo Utenkar, Delo
FOTO: RTV SLO
BOKSARJI ZA NASLOVE V SLOVENSKI BISTRICI
Od petka, 11. junija 2004, do nedelje, 13. junija 2004, je bilo v Slovenski Bistrici že 12. državno posamično prvenstvo v boksu za kadete, mladince, člane in članice, ki ga je ob pomoči Boksarske zveze Slovenije pripravil boksarski klub Slovenska Bistrica. V ring je stopilo okrog sto boksarjev in boksark iz trinajstih klubov.
Petkovi izločilni dvoboji so se začeli ob 19. uri v stari športni dvorani, sobotni polfinalni dvoboji so se začeli prav tako ob 19. uri, nedeljski finalni pa ob 10. uri, oboji pa so bili v novi športni dvorani. “Pričakujemo zanimive in atraktivne borbe, saj kakovost slovenskega boksa raste iz leta v leto. Upamo, da si bo prvenstvo ogledalo veliko privržencev boksa, med gosti pa pričakujemo tudi poklicnega boksarja Dejana Zavca,” je povedal Stanislav Mlakar, predsednik BZ Slovenije.
VIR: Zmago Gomzi, Večer
PLANINSKI IZLET
Planinsko društvo Impol je 11. junija 1988 organiziralo planinski izlet po primorskem delu slovenske transfenzale. Vodil ga je Bogdan Samastur, stal pa je 20.000 dinarjev.
VIR: Večer
Umrl je geodet in častnik MAX VOGRIN
Max Vogrin se je rodil 20. septembra 1899 na Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici očetu Antonu, železniškem nadzorniku, Slovencu, ki pa je bil močno pronemško usmerjen.
Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, realko pa v Mariboru.
Že v rani mladosti je bil naklonjen nemštvu in se maja 1915 prostovoljno javil v vojsko. Kot pripadnik 26. mariborskega polka je bil udeležen v šestih kraških ofenzivah − od Doberdoba do Grmade nad Trstom (oba Italija), kjer je bil prvič ranjen in odlikovan. Po hudih bojih v Dolomitih na Asiaški planoti (oboje Italija) je prišel v vas Soča. Sodeloval je v 12. ofenzivi pri prodoru skozi Bovec in vse do reke Piave (Italija), kjer je bil pri Longaronu (Italija) spet ranjen in odlikovan. Ob koncu vojne je kot praporščak svojo jurišno stotnijo med boji s Piave preko Kluž (občina Bovec) pripeljal v Celovec (Avstrija).
Maja 1919 se je kot prostovoljec − brambovec udeležil bojev s srbsko vojsko nad Labotsko dolino (Avstrija).
Po vojni se je se je morala njihova družina zaradi svojih nazorov umakniti v Gradec (Avstrija). Tam se je Max vpisal na študij geodezije in ga uspešno zaključil. Že tedaj je kot pristaš nacionalnih socialistov videl rešitev za obubožano Avstrijo le v vključitvi v veliki nemški rajh. Leta 1934 se je v Nemčiji zaposlil v nacistični državni službi za delo, kjer je dosegel visok položaj in bil kot brambovec avtomatično včlanjen v nacionalsocialistično stranko.
Po začetku 2. svetovne vojne je sodeloval v prodoru v Francijo čez Vogeze, kjer je bil odlikovan z železnim križcem. Na ruski fronti na Finskem je bil konec leta 1941 hudo ranjen in visoko odlikovan. Oktobra 1943 je bil kot stotnik prestavljen v Bovec, kjer kljub štirinajstim padlim vojakom in uboju SS-majorja ni streljal talcev in se ni znašal nad civilnim prebivalstvom ali napadal partizanov. »Dovoljeval« je oskrbo sanitetnih postaj in izpuščal zajete aktiviste. Pri obkolitvi Gregorčičeve brigade na krnskih planinah je »zašel«, zamudil in brez strela omogočil umik skupini partizanov, zaradi česar je bil degradiran in prestavljen v vojaško šolo.
Po vojni je bil kot nacist zaprt, a nato izpuščen kot neobremenjen. Ker se je leta 1934 zavzemal za anšlus Avstrije, je bil zaradi veleizdaje obsojen na leto strogega zapora. Po odsluženi kazni je sodeloval pri ustanovitvi predhodnice Svobodnjaške stranke (FPO), kjer je dobil službo. Nikoli ni izrazil obžalovanja zaradi sokrivde Wehrmachta pri zločinih nacizma.
Max Vogrin je umrl kot major v pokoju 11. junija 1985 v Gradcu, v bližini katerega je tudi pokopan.
VIR: biografski-sb.si
SLOVENSKA BISTRICA – 1800 OBISKOVALCEV
V bistriškem dome kulture so prejšnji teden sklenili 23. srečanje gledaliških skupin Slovenije. Revija najboljših in najprodornejših ljubiteljev gledališča je pri bistriškem občinstvu naletela na zelo ugoden odmev. Pri kulturni skupnosti so nam zatrdili, da si je devet predstav ogledalo 1800 obiskovalcev. Zanimiv je tudi podatek, da so gostovanja finančno podprle temeljne organizacije združenega dela bistriške občine, ki so prispevale okoli 70 tisoč dinarjev. Iz doma kulture so s sklepne predstave odhajali zadovoljni vsi: igralci, gledalci in organizatorji.
VIR: -zk-, Večer
IZ ZG. POLSKAVE
Na predvečer Kraljeve poroke je naša šola blestela vsa razsvetljena, da se je nje sijaj videl daleč v okolici in po Pohorju. — Ker ob takih svečanostih sicer običajne cerkvene proslave s šolsko mladino ni biIo, — se je na ta način dal izraz in dokaz ljudstvu, kako je šola torišče za vzbujanje in negovanje ljubezni napram domovini in dinastiji. Glede preziranja slovesnega dogodka z gotove strani omenimo samo, da se so slišala med ljudstvom vprašanja: »kaj le to pomeni?« — ko so se slavili razni jubilejni dnevi pod habsburgovci, je bilo vse drugače; takrat so tudi zvoniki in farovži bili iluminirani, raz katerih so tudi plapolale črnožolte zastave!
VIR: Tabor
Rodil se je IVAN KANCLER – MIRKO
Ivan Kancler, s partizanskim imenom Mirko, brat Antona − Marjana Kanclerja, se je rodil 11. junija 1922 na Spodnji Polskavi.
Zaposlen je bil v tovarni poljedelskih strojev Ježek v Mariboru, nato v tovarni bakrenih izdelkov Zugmayer in Gruber (sedaj Impol, op. ur.) v Slovenski Bistrici.
Že leta 1941 se je vključil v narodnoosvobodilni boj. Ko bi moral v nemško vojsko, je 20. avgusta 1942 odšel v partizane in se pridružil Ruški četi. Bil je prvi partizan s polskavskega območja.
Po pridružitvi Ruške čete Pohorskemu bataljonu 3. novembra 1942 so ga razporedili v 2. četo. Naslednji dan je bataljon odšel v Mislinjo, kjer je zažgal tovarno lepenke in postojanki Wehrmannschafta, nato pa se brez boja, a s precej zaplenjenega orožja in hrane umaknil proti svojemu taboru na Skrivnem vrhu. Ker so pričakovali zasledovalce, so postavili zasedo in 5. novembra 1942 so nanjo naleteli pripadniki nemške policije. V tem spopadu je Ivan Kancler padel, pokopali so ga v bližini boja pod neko smreko.
VIR: biografski leksikon
