13. junij
Danes goduje ANTON
Ime Anton izhaja iz latinskega imena Antonius. To je rimsko rodovno ime, ki je sorodno z rimskimi imeni Antenius in Antius ter ženskim imenom Antulla. Vsa ta imena naj bi izhajala iz nepreverjenega etruščanskega imena Anto, katerega natančni pomen ni znan (domnevajo, da lahko izhaja tudi iz grške besede »anthos« (roža).
Moške različice imena: Ante, Anti, Anto, Antoni, Antonij, Antonijo, Antonio, Antun, Nine, Nino, Ninko, Nine, Tonček, Tonče, Tonči, Tone, Toni, Tona, Tonin, Tonino, Tonki, Tonko, Tonej, Tonač, Tunek, Tonček.
Ženske različice imena: Antonija, Tonča, Tončka, Tonka, Tonja.
13. junij
PRVE SLOVENSKE VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT
Volitve v Evropski parlament so leta 2004 prvič potekale v desetih novih članicah, ki so se Uniji pridružile malo več kot mesec dni prej, 1. maja 2004: Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija. Na volitvah v Sloveniji, 13. junija 2004, so volivci izbirali 7 evroposlancev. Volitev se je udeležilo 461.879 volilcev, oziroma 28,35 % vseh volilnih upravičencev. Največ, 23,57 % glasov, je osvojila stranka Nova Slovenija, sledila je skupna lista LDS in DeSUS z 21,91 % glasov, na tretjem mestu (17,65 % glasov) pa je bila stranka SDS. Udeležba v Sloveniji je bila 28,35 %.
MITING ATLETSKE LIGE TELEKOM SLOVENIJE
Atletsko društvo Slovenska Bistrica je v soboto, 13. junija 2020, v športnem parku v Slovenski Bistrici organiziralo prvi letošnji miting atletske lige Telekom Slovenije. Najboljša posameznika mitinga po madžarskih tablicah sta bila Kristjan Čeh v metu diska in Lia Apostolovski v skoku v višino. Kristjan Čeh (Ptuj) je disk vrgel znova izjemnih 65,58 m. Na 300 m je Luka Janežič (Kladivar) zmagal z 32,57 sekunde, Agata Zupin (Velenje) pa s 37,63. Obetavna Lia Apostolovski (Mass) je za šest centimetrov izboljšala mlajši članski slovenski rekord v skoku v višino z 1,92 metra. Na 5000 metrov je s 15:38,33 slavila Maruša Mišmaš Zrimšek (Mass), Neja Filipič pa v skoku v daljino. Nejc Pleško (Olimpija) je brez težav slavil v metu kladiva, Stepišnikovem memorialu, a po seriji težkih treningov le s 67,96 m. Dvoboj atletinj v tej disciplini je prepričljivo dobila rekorderka Barbara Špiler (Brežice). Nick Kočevar je slavil v teku na 100 m. Med atletinjami je bila na najkrajši olimpijski disciplini prva Zala Istenič, ki se je edina spustila pod 12 sekund (11,97). Na 800 m je bila po pričakovanju daleč najboljša Jerneja Smonkar (Velenje, 2:06,51), v metu diska pa Veronika Domjan (Ptuj, 54,76). Izmed članov Atletskega društva Slovenska Bistrica se je najbolj izkazal Nino Celec, ki je zmagal v skoku v daljino (7,26 m), Rene Pernek Acker je v teku na 200 m osvojil peto mesto, Aleks Jesenek je bil v teku na 100 m šesti, Damjan Dovnik pa je bil v isti disciplini 20. Gala Trajkovič je v teku na 300 m osvojila sedmo mesto, Klemen Španring je bil v teku na 3000 m deveti, Maša Dvoršak pa je v teku na 100 metrov osvojila 18. mesto. Klemen Modrijančič je zmagal v teku na 60 m za pionirje, pri pionirkah v teku na 60 m je bila Nuša Majer šesta.
VIR: Tomaž Ajd, Informator
FOTO: Tjaša Brglez, Studio Bistrica
V SLOVENSKI BISTRICI 26. MEDOBČINSKO SREČANJE UPOKOJENCEV
V športni dvorani Slovenska Bistrica je v soboto, 13. junija 2015, potekalo 26. srečanje upokojencev občin Slovenska Bistrica, Oplotnica in Poljčane. Slavnostni govornik je bil župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar, program pa je povezovala Jana Jeglič.
V kulturnem programu so nastopili ženski pevski zbor DPD Svoboda Slovenska Bistrica, Vaberški fantje, igralca Dejan Kalan in Marjan Krajnc, plesna skupina Osnovne šole Pohorskega odreda Slovenska Bistrica in harmonikarji Glasbene šole Nina Jamnika Zgornja Bistrica.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
ŽUPAN PODELIL PRIZNANJA ŽUPANOVA PETICA
Župan občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar, je v petek, 13. junija 2014, v viteški dvorani Bistriškega gradu učencem osnovnih šol v občini, dijakom Srednje šole Slovenska Bistrica in učencem Glasbene šole Slovenska Bistrica podelil priznanja “Županova 5”. Priznanje je prejelo 85 učencev (51 osnovnošolcev, 26 srednješolcev in 8 učencev glasbene šole). Letošnja prireditev je bila že štiriindvajseta zapored.
Županova petica je priznanje, ki ga podelijo učencem osnovnih šol ob zaključku osnovnošolskega izobraževanja, učencem Srednje šole Slovenska Bistrica po zaključnem letniku in učencem Glasbene šole Slovenska Bistrica ob zaključku osnovnega glasbenega izobraževanja. V kulturnem programu prireditve so nastopili učenci Glasbene šole Slovenska Bistrica.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
NA MLADIH BISTRICA STOJI
Čeprav je Atletsko društvo Slovenska Bistrica ostalo brez dolgoletnega pokrovitelja, podjetja Almont, bistriški atleti in atletinje še naprej žanjejo odlične dosežke. Z njimi se odlikujejo zlasti mlajši tekmovalci in tekmovalke. Njihovi uspehi so plod organiziranega, strokovnega in trdega dela v društvu, ki se je v zadnjih nekaj letih zavihtelo med najuspešnejše v Sloveniji. Med številnimi obetavnimi atleti in atletinjami si pozornost zaslužijo zlasti Jan Kramberger (18 let), Tina Božič (15), Lara Gril (17) in Staša Trajkovič (17). Vsi bodo julija kot reprezentanti zastopali slovensko atletiko na pomembnih tekmovanjih. “Kramberger bo nastopil na mladinskem evropskem prvenstvu v Rietiju v teku na 100 metrov, kjer ima osebni rekord 10,75. Božičeva, ki ima izpolnjeno normo za nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu mlajših mladink v skoku v daljino in troskoku, bo nastopila na olimpijskem festivalu evropske mladine v Utrechtu. V troskoku ima s 13,04 metra najboljši rezultat na svetu med mlajšimi mladinkami, v skoku v daljino s 6,17 metra drugi najboljši rezultat med vrstnicami. Grilova bo nastopila na evropskem prvenstvu za mlajše mladinke v Donjecku, njen osebni rekord v skoku v višino je 1,76 metra. V Donjecku bo z izpolnjeno normo 4724 točk v mnogoboju nastopila tudi Trajkovičeva, sestra znanega tekvondoista Ivana Trajkoviča,” je povedal nekdanji bistriški atlet, zdaj trener Boštjan Fridrih. Olimpijec iz Sydneyja 2000, dolgoletni reprezentant v skoku v daljino z osebnim rekordom 7,88 metra in teku na 100 metrov z rekordom 10,39, je eden najzaslužnejših za preporod bistriške atletike.
VIR: Zmago Gomzi, Večer
FOTO: Tina Božič vseskozi dokazuje izjemno nadarjenost (Tomaž Božič)
NA BOKSARSKEM DP NAJUSPEŠNEJŠI TOMOHAWK
Boksarski klub Slovenska Bistrica je v sodelovanju z boksarsko zvezo Slovenije pripravil 12. državno posamično prvenstvo. Najuspešnejši so bili boksarji ljubljanskega Tomohawka, ki so osvojili tri naslove v članski in tri naslove v mladinski konkurenci. V kategoriji nad 91 kilogramov je slavil član Tomohawka Željko Andraži.
Državni prvaki, člani, do 54 kg: Hasan Lutolli (Celje); do 64 kg: Erduan Braimi (Kranj); do 69 kg: Damjan Šel (Slovenska Bistrica); do 75 kg: Primož Fekonja (Tomohawk); do 81 kg: Robert Kramberger (Tomohawk); do 91 kg: Renato Kovač (Ljubljana), nad 92 kg: Željko Andraži (Tomohowk); članice, do 52 kg: Mateja Rajterič (Savoy).
VIR: gz/tb, STA
Umrl je družbeno-politični delavec ALOJZ LURŠAK ml.
Alojz Luršak ml. se je rodil 19. septembra 1912 v Sevnici očetu Alojzu, gostilničarju, in materi Rozaliji, gostilničarki. Imel je še brata Štefana (*1915) in sestro Rozalijo (*1923).
Njegova starša izvirata iz Sevnice, na Pragersko sta prišla leta 1918 iz Maribora, kjer sta oba delala kot gostinca. Takrat sta na Pragerskem kupila gostilno in precej zemlje od Karla Lipautza.
Ko je bil Alojz ml. star trinajst let, je doživel nesrečo z dinamitnim vžigalnikom, ki mu ga je med razstavljanem razneslo v roki. Pri tem je dobil tako hude poškodbe, da sta mu na desni roki manjkala dva prsta.
Bil je aktiven član pragerskega Sokola. Bil je prosvetar društva, leta 1940 je bil izvoljen za starosto društva, igral in režiral je tudi v sokolski igralski skupini.
Že takoj po okupaciji leta 1941 se je pridružil prvi pragerski odporniški skupini, člane naj bi okupatorju izdal njihov sovaščan Herbert Strmšek (po vojni je bil obsojen in usmrčen, op. ur.). Gestapo je osumljene med 24. in 26. septembrom 1941 aretiral in jih šest izmed njih oktobra istega leta ustrelil kot talce. Alojza Luršaka ml. je rešil brat Štefan, natakar v hotelu Orel v Mariboru, kjer so se prehranjevali visoki nemški častniki in funkcionarji. Pregovoril jih je, da je gestapo 24. oktobra 1941 izpustil njegovega brata.
Nemci so pri Luršakovih večkrat naredili preiskave. Pošiljal naj bi jih župan Pragerskega, pronemško usmerjen Jakob Potočnik, a niso nikoli našli ničesar sumljivega ali prepovedanega.
Po dogovoru s partizani iz Obveščevalnega centra Pohorje se je Alojz Luršak ml. leta 1943 zaposlil v skladišču Heimatbunda v Mariboru, da jim je lahko dostavljal obveščevalne podatke ter jih oskrboval z lažnimi osebnimi in drugimi dokumenti.
Od jeseni 1944 je bila v gostilni njegovih staršev nemška pomožna vojaška bolnišnica. Ko je decembra 1944 vanjo dvakrat vdrla partizanska patrulja in odnesla zdravila, sanitetni material in orožje, sta morala zopet posredovati z bratom Štefanom. Okupatorji so jih namreč obdolžili, da so se za napada dogovorili s partizani.
Med vojno, leta 1945, se je poročil s Celjanko Štefanijo, ki je tudi sodelovala pri ilegalnem delu.
Ko so pragerski domoljubi marca 1945 ustanovili pri kmetu Koropcu na Pohorju odbor Osvobodilne fronte (OF), so za sekretarja so izvolili Alojza Luršaka ml. Ko je OF Pragersko 9. maja 1945 prevzela oblast, je kot predsednik krajevnega ljudskega odbora in sekretar OF najprej organiziral očiščevalna in popravljalna dela na šoli ter pripravi šolskih prostorov za pouk.
Alojz Luršak ml. je bil tudi po drugi svetovni vojni eden najaktivnejših družbenopolitičnih delavcev na Pragerskem. Januarja 1946 je bil izvoljen za tajnika Krajevnega ljudskega odbora (KLO) Pragersko. Za tajnika je bil ponovno izvoljen tudi na jesenskih volitvah istega leta.
Alojz Luršak ml. je umrl 13. junija 2004 v Mariboru, kjer je tudi pokopan.
VIR: biografski-sb.si
ŽUPANOVE PETICE
13. junija 2001 je župan dr. Ivan Žagar odličnjakom bistriških osnovnih šol vročil priznanja županova petica in jim čestital za odlični uspeh. Z odliko je osmi razred v bistriški in oplotniški občini zaključilo 87 osnovnošolcev. Največ jih je bilo na OŠ Pohorskega odreda, kjer so imeli 38 odličnjakov, sledijo OŠ Poljčane s 14, OŠ Oplotnica z devetimi, OŠ Kebelj s tremi, OŠ Šmartno na Pohorju in Tinje s štirimi, OŠ Laporje z odličnjakinjo, OŠ Črešnjevec s tremi, OŠ Spodnja Polskava z osmimi, OŠ Makole z osmimi, OŠ Minke Namestnik Sonje z dvema in srednja šola s trinajstimi odličnjaki.
VIR: (zk), Večer
PREBIVALCI TINJA PRAZNUJEJO
Po uspelem referendumu, na katerem so minulo nedeljo prebivalci pohorske krajevne skupnosti Tinje glasovali za uvedbo samoprispevka, bo v tej skupnosti v soboto, 13. junija 1987, praznik KS. Ob tej priložnosti bo dan OŠ Partizanske bolnišnice Jesen. Praznovati bodo začeli ob 16. uri, ko bo v novi šoli slovesna seja skupščine KS, ob 17. uri pa bo proslava s kulturnim sporedom. Sodelovali bodo učenci šole, moški pevski zbor in aktiv kmečkih žena, ki bodo pripravile razstavo.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
SLOVENSKA BISTRICA: IZVRŠNI SVET O NOVEM DOMU JLA
Dvorana s 400 sedeži
V Slovenski Bistrici se že od leta 1976 dalje dogovarjajo o gradnji novega doma Jugoslovanske ljudske armade. Za novi objekt so sicer vsi zelo zainteresirani, vendar bodo po programu JLA pričeli gradnjo treh domov — v Slovenski Bistrici, v Črnomlju in na Ptuju — šele leta 1981. Ker pa bi naj z novim domom dobili občani tudi dragocen večnamenski objekt, so se o razširitvi programa njegove gradnje pogovarjali tudi na včerajšnji seji izvršnega sveta bistrišké občinske skupščine.
Po normativih JLA bi novi dom, kot je dejal predsednik izvršnega sveta Adolf Klokočovnik, sicer ustrezal trenutnim potrebam. Toda v Slovenski Bistrici bi želeli, da bi bodoči dom postal tudi središče kulturnega in športnega ter do neke mere političnega življenja v mestu. Zato predlagajo njegovo razširitev, seveda s tem, da bodo zvečane stroške zagotovili sami.
Na današnji seji so na osnovi pripomb občinskih kulturnih in telesnokulturnih skupnosti ter nekaterih delovnih organizacij izoblikovali dokončni predlog razširitve, ki ga bodo posredovali komandi vojaškega okrožja. Tako je mogoče pričakovati, da bodo v domu JLA avtomatsko kegljišče, manjša dvorana v velikosti 80 kvadratnih metrov, v kateri bi potekalo družbenopolitično življenje v krajevni skupnosti, oder, ki bi ga povečali na 120 kvadratnih metrov, idr. Podprli so osnovni program gradnje športnih igrišč. Najpomembnejši pa je brez dvoma predlog, da bi število sedežev v veliki dvorani povečali od predvidenih 250 na 400 sedežev, s čimer bodo zadostili perspektivnim potrebam v mestu.
Novi dom bodo zgradili na ugodni lokaciji — v soseski D2 v Zgornji Bistrici, za katero imajo že pripravljen zazidalni načrt. Prav v tem delu mesta pričakujejo, da se bo število povečalo za 2500 ljudi, ki bodo potrebovali novo kulturno središče. Seveda bodo morali najpozneje do leta 1980 to zemljišče ustrezno komunalno urediti. Sicer pa si v Slovenski Bistrici prizadevajo, da bi novi del mesta, ki tukaj nastaja, dobil nekoliko sodobnejši videz.
Stari dom, ki nikakor več ne more nuditi pripadnikom JLA in občanom kulturnega in družabnega življenja, bodo seveda v Slovenski Bistrici še uporabljali, dokler novi objekt ne bo zgrajen.
VIR: mip, Večer
POLJČANE
V četrtek, 13. junija 1968, je bila krvodajalska akcija v Poljčanah. Od 181 prijavljenih jih je bilo po zdravniških pregledih 22 odklon]enih, 159 pa je darovalo kri. Med darovalci je bilo 57 novih.
Za organizacijo se še posebej zahvaljujemo Amaliji Damiš, predsednici RK, Roziki Mikolič, Heleni Zorko, Avguštinu Kosu, Ani Potisk, Francu Petančiču, župniku v Poljčanah,
Pankraciju Poteko, župniku v Studenicah, in obratu LIO Poljčane.
Vsem darovalcem organizatorjem v imenu bolnikov in ponesrečencev prisrčna hvala!
VIR: Večer
ŠE O USTAVNI SVEČANOSTI V SLOV. BISTRICI
V vseh nemških poročilih o ustavni (!) svečanosti v Slov. Bistrici se je do čistega molčalo o ljubljanskih gostih, kar je celo naravno, kajti kjer se glasuje o „raztrgatvi” Štajerske, ondi nima ljubljanski nemškutar ničesar govoriti niti glasovati. Da pa jih odbor tudi pri pojedini ne hi bil vzel k svoji mizi, nismo mislili: saj so bili vendar le gostje! A vendar je moralo temu tako biti iz sporočila, ktero je v Ljubljani skoval eden ljubljanskih udeležnikov in pred ktero je pisač sam postavil pomenljiv „W “, prepričali smo se, da je moral poročevalec med tolsto pojedino „pri peči” sedeti, kajti o darovanem šampanjcu (ali če bi kdo tudi hotel samo ljutomerčanu in šmicbergerju), ki se je, kakor zanesljivo vemo, pil pri glavni mizi, revež nič ne ve. Brž ko ne , so mu dali pri „katzentischeljnu” obirati že obrezano svinjsko kračo in postavili predenj le vsakdanjega pohorskega vina, če ga niso bih celo porinili v „schwemm” med kočijaže in hlapce. Nemškutarček pa tudi Pohorcu ni bil toliko vajen, da bi mu ne bil prezgodaj v lase zašel. Kakor vidimo iz njegovo pisave v „L. Tagbl.”, tiči mu pošteno štajersko vino še zdaj tam, kjer imajo drugi ljudje možgane, kajti njegova pisava je tako „ordiner”, kakor se je more človek — sam s seboj in s svetom razprt — posluževati le v najneusmilenejšem „katzenjamru” . Nadalje je tudi to, kar je možicelj prestavil iz „Slov, Nar.” tako pomanjkljivo, ka moramo domnevati, da v drugem nadstropji poročevalčevem še zdaj ni vse v redu, če je sploh kedaj v redu bilo. Iskrenemu pohorskemu vinu konečno pripisujemo, da je videl ljubljanski nemškutarček v “jahališči” toliko kmečkega ljudstva. Omotnež je pač mislil, da so hlapci, ki so za svojimi gospodi nosili suknje in palico — slovenski kmetje in še te je menda videl po dvojno — vsacega samemu sebi par plesaje nemškutarčku copernski kankan. Kmetom jo baje tudi prišteval stražeče husarje, ki so kakor znano v kratkih hlačah in visokih črevljih kakor kranjski kmet. — Toliko v popravek pijanega poročila v “Tagbl.” Kar pa se tiče poročevalčevega neslanega vprašanja do „ Slov. Naroda”, zavračamo ga s starim pregovorom: „En sam norec lahko več vpraša, kakor sto modrinjakov odgovarjati — hoče!
VIR: Slovenski narod
Rodil se je gradbenik JAKOB VERSOLATTI
Jakob Versolatti se je rodil 13. junija 1848 v San Lorenzu Isontino v Italiji.
Kot navadni zidar in kamnosek je prišel v Slovensko Bistrico in kmalu postal graditelj številnih stavb v našem kraju, kot so dvorec v Vinarju, nova vojašnica, moderniziral je jahalno šolo, dom železničarjev na Pragerskem in številne zasebne hiše.
V zakonu z Marijo, rojeno Wölfling, se jima je 27. novembra 1884 rodil mrtvorojeni otrok.
Med drugim je bil tudi občinski svetnik in podžupan Slovenske Bistrice. Bil je častni meščan, graditelj železnic in cesarski svetnik (pravili so mu »Kaiserliches Rat Japok Safaladi«). O imenovanju za le tega lahko v časopisu Straža, z dne 9. septembra 1911, št. 106, preberemo: »Jakob Versolatti, rodom Italijan, je imenovan cesarskim svetnikom. Zakaj, se dosedaj še ne ve in ne bo zvedelo.«
Leta 1908 je vodil in nadziral dela na izgradnji lokalne železnice med Slovensko Bistrico in postajo Južne železnice na Črešnjevcu.
Jakob Versolatti je umrl 27. marca 1932 v Slovenski Bistrici, kjer je tudi pokopan.
VIR: biografski-sb.si
