Boč je že od nekdaj več kot le gora. Poleg razgibanih gozdov, planinskih poti in razgledov skriva tudi bogato zakladnico zgodb, pripovedk in spominov, ki so se skozi čas ohranjali med ljudmi. Prav temu je namenjen projekt Boč skozi zgodbe, naravo in inovacije, ki ga izvajata Oliver turizem in Planinsko društvo Poljčan, v okviru mednarodnega projekta SMARTIES za SME, ki ga za Slovenijo koordinira Območna obrtno-podjetniška zbornica Maribor, sofinancira pa Evropska unija.
Projekt Boč skozi zgodbe, naravo in inovacije združuje raziskovanje naravne in kulturne dediščine, lokalnega izročila in sodobne interpretacije prostora. V njegovem okviru potekajo predavanja, delavnice, terensko in kabinetno raziskovalno delo, nastajajo vsebine za digitalne predstavitve in interaktivni zemljevid Boča, pomemben poudarek pa je namenjen tudi vključevanju lokalne skupnosti.
»Eden pomembnih ciljev projekta je, da Boč spoznamo celostno, tako z vidika naravnih posebnosti, kulturnih znamenitosti, pohodnih poti idr. Želimo zbrati in povezati raznolike vsebine ter jih na razumljiv in dostopen način približati domačinom in obiskovalcem,« poudarja dr. Simona Kostanjšek Brglez, koordinatorica projekta.
Poseben del projekta predstavlja zbiranje legend, pripovedk in ustnega izročila, ki so vezani na Boč in njegovo vznožje. Domačini, pohodniki in posamezniki z osebnimi spomini na ta prostor so povabljeni, da prispevajo zgodbe, zapise, stare objave ali ustna pričevanja. Tako nastaja dragocen mozaik pripovedi, ki razkriva, kako so ljudje nekoč doživljali naravne pojave, kraje in mejnike v prostoru.
Med zbranimi pripovedmi so tudi zgodbe o rojenicah in vilah, ki naj bi prebivale v jami Balunjači na Boču. Po ljudskem izročilu so rojenice ponoči prihajale med ljudi, jim pomagale pri delu in pletju žita. Čeprav naj bi pri tem pšenico močno poteptale, je bil pridelek pozneje še bogatejši in lepši kot običajno. Rojenice so se prehranjevale z mlekom, ki so jim ga dajali dobri ljudje, njihovo gostoljubje pa so poplačale z rodovitnostjo polj.
Pripoved pravi, da so rojenice Balunjačo zapustile, ko so jih ljudje s hrupom in ropotom pregnali. Tako je izginila tudi njihova dobrohotna navzočnost, zgodba pa se je ohranila kot opomin na spoštljiv odnos do narave in nevidnega sveta.
Takšne pripovedi ostajajo pomemben del nesnovne dediščine.
