Ministrstvo za kulturo je 15. julija Frajhajmsko godbo vpisalo v Register nesnovne kulturne dediščine. To je nedvomno pomembno priznanje za godbo, ki bo čez tri leta praznovala 200-letnico delovanja. To je tudi prvi vpis v Register nesnovne kulturne dediščine iz UE Slovenska Bistrica. Med do zdaj 121 vpisanimi enotami je odslej tudi Frajhajmska godba, in sicer kot 11. zapovrstjo pod godbeništvo.
»Pri pregledu vpisov v Register nesnovne kulturne dediščine sem ugotovil, da na področju Godbeništva Frajhajmska godba spada med najstarejše, samo Godbeno društvo rudarjev Idrija je starejše, saj je bilo ustanovljeno leta 1665 in je najstarejše v Evropi, morda pa tudi na svetu. Druga posebnost je, da se je godba vrsto desetletij prenašala znotraj družinskega kroga samoukov ustanovitelja godbe, šele v zadnjih desetletjih je prišlo do vključevanja mlajši, glasbeno izobraženih godbenikov,« pojasnjuje pobudnik za vpis Frajhajmske godbe v Register nesnovne kulturne dediščine Srečko Štajnbaher.
Posebnost te godbe je, da je nastala v kmečkem okolju, daleč od industrijskih območij, kjer so nastajale pihalne godbe veliko kasneje. »Dejstvo, da je Frajhajmska godba in njeni godbeniki preživela številne družbene spremembe, da je ohranila svoje izvorno glasbo in ostala navezana na lokalno okolje, je bilo seveda bistveno za vpis v Register nesnovne kulturne dediščine. To je verjetno vplivalo tudi na komisijo. Je pa Frajhajmska godba doslej edina vpisana v vzhodnem delu Slovenije,« dodaja Štajbaher.
Godbeništvo je za slovenske kraje, njihovo identiteto in prepoznavnost pomembna glasbena dejavnost, ki med seboj povezuje člane godb na pihala, njihove družine in prijatelje. Društvena dejavnost amaterskih in profesionalnih glasbenikov, ki v okviru godb na pihala igrajo ob različnih priložnostih, je posebna oblika glasbenega ustvarjanja in družabnosti, ki se je kljub različnim zgodovinskim vplivom ohranila vse do danes. »Prepričan sem, da bo vpis v Register največ pomenil samim godbenikom, saj pomeni posebno priznanje za njihovo ohranjanje glasbenega ustvarjanja, ki so ga prejeli od svojih predhodnikov, hkrati pa pomeni tudi dodatno skrb za ohranjanje te tradicije in prenos na mlajšo generacijo. Lokalna skupnost je že doslej podpirala in Frajhajmsko godbo vključevala v številne prireditve. Upam, da se bo tudi širša lokalna skupnost zavedala pomena ohranjanja kulturne dediščine, ki je v procesu intenzivne globalizacije najbolj na udaru. Kulturna dediščina – tako snovna kot nesnovna – sta bistvena za obstoj sleherne civilizacije, za majhno Slovenijo še toliko bolj, čeprav se tega premalo zavedamo,« je sklenil Srečko Štajnbaher.
Frajhajmska godba se imenuje po razloženem naselju Frajhajm, s strnjenim jedrom na jugovzhodnem delu Pohorja, v občini Slovenska Bistrica. Njeni začetki segajo v leto 1827 in so povezani z ustanovitvijo Stare Glažute na Pohorju. Ustanovitelj in lastnik glažute je bil Hieromin Gurtler, ki si je za delo najel okoliške ljudi. Leta 1780 je najel steklarje iz današnje Avstrije, Češke in Slovaške, med katerimi je bil glasbeno nadarjen Simon Jurič po rodu Čeh, ki je bil hkrati tudi ustanovitelj in prvi vodja godbe.
Natalija Sinkovič
