Boč je gora, ki jo domačini dobro poznamo po razglednem stolpu, planinskih poteh in bogatem ljudskem izročilu. A Boč skriva še nekaj dragocenejšega – izjemno naravno pestrost, ki jo na tako majhnem prostoru redko najdemo. Prav zaradi svojih posebnosti so gozdovi Boča predmet raziskav in občudovanja, njihovo varovanje pa je odgovornost, ki presega lokalne okvire.
Na predavanju, ki je v nedeljo, 7. septembra potekalo v depandansi pri Planinskem domu na Boču, v okviru projekta Boč skozi zgodbe, naravo in inovacije, je mag. Drago Nemec predstavil značilnosti rastlinstva in gozdov Boča. Izpostavil je ključne dejavnike, ki pogojujejo tako raznoliko rastlinstvo: bazično geološko podlago iz apnenca in dolomita, razgiban relief ter podnebne posebnosti. Prav ta kombinacija ustvarja pogoje, da se na Boču srečujejo številne vrste, med njimi tudi redke, endemične in vikarne.
Gozdovi Boča so večinoma listnati. Poskusi, da bi po drugi svetovni vojni območja pogozdili s smreko, so bili neuspešni. Danes prevladujejo različne združbe bukovih gozdov, zlasti predinarski gorski bukovi gozdovi, ki zavzemajo več sto hektarov. Pojavljajo se tudi združbe črnega gabra in velikolistne lipe. Ti gozdovi so svetli in dobro prehodni, saj je grmovnih plasti malo, zato pa so bogati z zelišči in gozdnimi travami.
Med drevesnimi vrstami, ki dajejo Boču značilen obraz, velja posebej omeniti črni gaber, pohorski hrast, mokovec, bukev, javor in brest. Poseben pečat dajejo tudi vrste z mediteranskim vplivom, kot sta bor in pinja. Kostanj, ki so ga prinesli Rimljani, je danes del naravne podobe območja.
Prav Boč je dom številnih endemičnih vrst. Med njimi so navadno tevje, kranjska bunika in navadna kozja češnja. Najdemo pa tudi redke rastline, kot sta turška lilija in dvolistni vimenjak. Svojo vlogo imajo tudi t. i. vikarne vrste – sorodne rastline, ki se pojavljajo v različnih okoljih, na primer planinska in navadna zlata rozga.
Rastlinsko pestrost dopolnjujejo tudi redke živali. Med hrošči izstopajo rogač, močvirski krešič in alpski kozliček, med metulji pa črni apolon, veliki mravljiščar in črtasti medvedek.
Boč je zato območje velike naravovarstvene vrednosti. Tu se nahaja pragozdni rezervat Boč, območje Boč–Plešivec ter Krajinski park Boč–Donačka gora, celotna gora pa je vključena tudi v omrežje Natura 2000. V preteklosti so bile na tem območju prisotne sečnje in poskusi intenzivnega gospodarjenja z gozdovi, a prav slabša dostopnost in redkejša mreža cest sta pripomogli k temu, da je Boč ohranil izjemno raznolikost.
Gozdovi Boča so več kot le naravno bogastvo – so učilnica v naravi. Omogočajo raziskovanje, izobraževanje in doživetja, ki obiskovalcem približajo pomen trajnostnega varstva. So dokaz, kako pomembno je povezovanje znanstvenih spoznanj z lokalno skupnostjo, saj le tako lahko ohranimo naravno dediščino za prihodnje rodove.
Predavanje se je zaključilo z daljšim pogovorom o rastlinstvu Boča, udeleženci so predavatelju zastavili številna vprašanja, kar kaže na zanimanje za tovrstne teme.
Projekt Boč skozi zgodbe, naravo in inovacije, v okviru katerega je predavanje potekalo, povezuje lokalne partnerje Oliver turizem, Inštitut SeMe in Planinsko društvo Poljčane.
Njihov cilj je, da naravne posebnosti Boča spoznamo in jih hkrati ohranimo – s sodobnimi interpretativnimi pristopi, izobraževalnimi dogodki in digitalnimi rešitvami, ki povezujejo znanje, naravo in ljudi.
dr. Simona Kostanjšek Brglez




























