Na valentinovo, 14. februarja, so v Galerija Magistrat v Mestni hiši na Ptuju slovesno razglasili nagrajence 18. mednarodne likovne nagrade Ex-tempore Ptuj Karneval 2026 ter odprli razstavo finalistov. Najvišje priznanje, Grand Prix Mestne občine Ptuj, je prejela Hana Nekrep za delo Rogati kurent Kali.
Za nagrade se je letos potegovalo 177 avtorjev iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Avstrije in Italije. Med njimi se je 171 umetnikov prijavilo na ex-tempore, šest pa jih je ustvarjalo na Plein-air koloniji 7. februarja na pustnih ulicah Ptuja. Mednarodna strokovna žirija je za razstavo izbrala 101 delo, skupaj s Plein-air deli pa je na ogled 107 likovnih del. Razstava je na ogled v Galeriji Magistrat in Mali galeriji Galerije mesta Ptuj do 27. februarja 2026, ob njej pa je izšel tudi obsežen katalog z vsemi prispelimi deli.
Žirijo je najbolj prepričal Rogati kurent Kali Hane Nekrep
Najvišje priznanje, Grand Prix Mestne občine Ptuj v vrednosti 1100 evrov, je prejela Hana Nekrep za delo Rogati kurent Kali. Njena nagrajena interpretacija kurenta je prepričala strokovno žirijo in se zapisala med najodmevnejša dela letošnje razstave. »Priznanje 18. mednarodne likovne nagrade Ex-tempore predstavlja globoko potrditev, da ima moj samosvoj in subtilen likovni izraz resonanco. Iskreno me je presenetilo, saj ustvarjam zelo čarobno, nežno in igrivo in sem svoje delo oddala iz moje ljubezni do kurentovanja in naše kulturne dediščine, brez pričakovanj. Ganjena sem in vesela. Željna deliti več svojega dela s svetom,« je povedala nagrajenka Hana Nekrep.
Kurent je močan simbol ptujske in širše slovenske tradicije. Kako je pristopila k interpretaciji tega lika in kaj si želela sporočiti in v kakšni tehniki je ustvarjen?
»S kurentovanjem, pustovanjem obstaja osebna povezava že od otroštva. Redno smo se udeležili, babica je šivala, ustvarjala kreativne skupinske maske za družino, mene, mojega bratca Bora in starše. Ta izkušnja je odprla prostor preobrazbe, kjer maska postane nosilec druge resničnosti, vsi postanemo del pravljice in kulturne zapuščine, ki sega skozi čas in mnoge generacije.
Kurent, ko smo otroci je rahlo strašljiv v svoji veličini a s časom in sporočilom zelo dober ter avtentičen lik. Ni zgolj folklorni lik, temveč arhetipska figura prehoda in transformacije. Simbolizira preživetje po zimi (s plesom ter melodijo zvoncev prežene mraz in smrt), preporod in ponovno rast. Rogati kurent Kali postopoma kali in raste, kot organska entiteta, podobna mahu ali mlademu rastju. Ne nastopi kot statična figura, temveč kot proces postajanja. Prav tako lik bere, tako je tudi sam popeljan v pravljico in raste tako navzven kot navznoter, skozi zgodbe, pripoveduje arhitektka in ilustratorka Hana Nekrep.
“Delo sem večinsko ustvarila v najljubši tehniki, barvnih tušev. Prevladujejo zeleni odtenki, ki nas popeljejo v naravo. Tehnika tuša omogoča plastenje, transparenco in subtilne tonske prehode. Površina je grajena z razlivanjem, dvigovanjem pigmenta in dopolnjevanjem, detajli z različnimi risarskimi mediji, kot so pasteli, voščenke, barvice, flomastri in kuliji. Figura tako nastaja kot organska struktura, ki deluje, kot da raste neposredno iz papirja. Eksperimentacija je igra in življenje samo ter tako bistven del mojega umetniškega procesa,« je povedala Hana Nekrep in dodala, da takšni dogodki omogočajo dragocen prostor dialoga in refleksije ter postavljajo delo v širši kulturni kontekst. »Umetnost obstaja v odnosih, med umetnikom, delom in gledalcem. Ko delo zapusti atelje, začne živeti svoje življenje,« poudarja Hana Nekrep in dodaja, da ji je nagrada zelo ljuba zato, ker je iz domačega okolja in vezana na našo kulturno dediščino. »Predstavlja dobro spodbudo za nadaljnjo, samosvoje in eksperimentalno delo ter deljenje le tega s svetom. Umetniška dela nosijo dele nas, ki jih ustvarjamo in deljenje le teh s svetom je vedno ranljivo a hkrati kot sedaj izpopolnjujoče,« je še povedala umetnica Hana Nekrep.
Mednarodna likovna nagrada letos postala polnoletna in z vso odgovornostjo nosi svoje poslanstvo – vsako leto Kurentovanju in mestu prinaša nove likovne poglede na eno največjih tradicij. Raznolikost ustvarjalnih pristopov dokazuje, da so pust in njegove tradicionalne maske izjemno navdihujoč motiv za številne ustvarjalke in ustvarjalce od blizu in daleč, dela, ki ostajajo v zbirki Mestne občine Ptuj, pa predstavljajo trajen zapis tega norčavega časa.
