V središču Slovenske Bistrice je levo ob rotovžu strnjen niz štirih hiš; druga z leve je nekdanji dom založnice Rose Pitschl (1861–1943).
Baročna hiša je menjala več lastnikov. Glede na vzidano pečnico v nadstropju je morala nekaj časa pripadati kakšnemu pečarju. V prvi tretjini 19. stoletja jo je imel v lasti usnjar Mihael Nasko, nato pa družina Pitschl. Rosa Pitschl, hči okrajnega uradnika, je izdala veliko razglednic Slovenske Bistrice, s čimer je bistveno pripomogla k ohranitvi zgodovinske podobe mesta. Med obema vojnama je v pritličju deloval urar in fotograf Josip Pelko (1881–1962), na fotografiji stoječ pred vrati urarne. Pelko je leta 1909, ko je bil še urarski pomočnik, ovekovečil vstavljanje ure v zvonik cerkve sv. Lucije v Studenicah.
Desno od te stoji ob vhodu v Gradišče hiša s fasado s konca 19. stoletja. V prvi tretjini istega stoletja, še pred prezidavo, je bil njen lastnik krčmar Anton Streher. Pozneje je bila v lasti pravnika in narodnega buditelja dr. Urbana Lemeža (1858–1933). Lemež in Josip Vošnjak sta leta 1894 ustanovila slovenjebistriško slovensko Posojilnico. Sodeloval je še pri ustanovitvi Narodne čitalnice (1900) in Južnega Sokola. Danes je v pritličju TIC Slovenska Bistrica.
Levo ob hiši s pečnico stoji baročna hiša, v kateri je že nekaj let sladoledarna. Pred drugo svetovno vojno sta bili v njej gostilna in mesarija v lasti Franca Sorčnika. Po njegovi smrti leta 1933 je gostilno prevzela njegova vdova. Za mesnico, ki je bila na desni strani ob vhodu, je bila še po drugi svetovni vojni ledenica. Led so vsako zimo prinašali iz nekdanjega ribnika v bližini župnijske cerkve.
dr. Simona Kostanjšek Brglez
