( ISSN 2738-5760 )
Cepljenje, Foto: Pixabay Cepljenje, Foto: Pixabay

Cepljenje - eden največjih dosežkov medicine vseh časov

Objavljamo razmišljanje dr. Jožefe Lešnik Hren, dr. med., spec.šolske medicine, o cepljenju, kot enem od največjih dosežkov medicine vseh časov.

Več stoletij so ljudje prezgodaj umirali predvsem zaradi nalezljivih bolezni, kot so davica, tetanus, črne koze, kuga, kolera, steklina,  otroška paraliza, ošpice … Nalezljive bolezni so potekale v epidemijah,  ki so povzročale smrt med vsemi starostnimi skupinami ljudi. Prizadele so tako otroke kot odrasle. Cepiva so zaslužna za to, da v razvitem svetu teh bolezni skoraj ne poznamo več, črne koze pa nam je uspelo celo povsem izkoreniniti. Iznajdba cepljenja je vrhunski in eden največjih dosežkov medicine, ki je vplival na zmanjšano smrtnost ljudi.

Odkritje cepljenja sega v 18. stoletje. Angleški zdravnik Edward Jenner je slišal, da za črnimi kozami, boleznijo, ki je bila v velikem odstotku smrtna, ne zbolevajo dekle na mlečnih farmah, ki so se pogosto okužile z govejimi kozami. Leta 1796 je izvedel poskus. Vzel je vzorec iz vnetnega mehurčka na roki ene od dekel, ki je bila okužena z govejimi kozami in ga prenesel na osemletnega dečka. Deček je zbolel, vendar je bil potek bolezni blag in kratkotrajen. Dva meseca kasneje je dečka okužil z vzorcem iz bolnika, ki je preboleval črne koze. Deček za črnimi kozami  ni zbolel. Jenner je zaključil, da je deček imun. Jennner je priznan kot odkritelj cepiva proti črnim kozam, prvega cepiva na svetu, zato velja za utemeljitelja imunologije.  

Da so cepiva ena najpomembnejših orodij medicine, je potrdila tudi prva Nobelova nagrada za medicino, ki je bila podeljena leta 1901 nemškemu zdravniku bakteriologu Emilu Adamu von Behringu, ki je odkril cepivo proti tetanusu in davici.

V 20. stoletju so odkrili številna nova cepiva izboljševali njihovo sestavo in učinkovitost ter zmanjševali njihove stranske neželene učinke. Cepljenje je ohranilo številna življenja, zmanjšalo nevarnost epidemij nalezljivih bolezni in postalo ključno pri zmanjšanju visoke smrtnosti otrok. Infektologi so imeli v rokah učinkovita orodja: antibiotike in cepljenje. V 21. stoletju je že izgledalo, da nalezljive bolezni za večino razvitega sveta ne pomenijo nobene grožnje več. Občasni izbruhi ebole, pojav virusa Zika, ptičje gripe, Sarsa so izgledali daleč in dokaj neresnični.  

Decembra 2019 so se začela pojavljati obvestila, da na Kitajskem v Vuhanu zbolevajo in umirajo  številni ljudje zaradi neobičajne pljučnice, ki jo povzroča neznani virus. Poročila nas niso preveč preplašila, saj se je zdelo, da bo to le ena od viroz, ki je zelo daleč od nas in bo virus, preden bo prišel do nas, že izzvenel. A obrnilo se je drugače. Že dobro leto živimo z virusom, ki smo ga med tem že dodobra spoznali. Naselil se je med nas in ga nikakor ne moremo premagati. Okužil je že številne posameznike in povzročil že več kot 4000 smrti v Sloveniji, na svetu pa že skoraj 3 milijone. Zdaj že vemo, da virusa z zdravili ne bomo premagali. Lahko bi ga premagali s strogo osamitvijo, a to je na svetu praktično neizvedljivo. Pomagalo nam bo le cepljenje. Če bo precepljenost prebivalstva na svetu dovolj visoka, bomo virusu Sars CoV 2  onemogočili njegovo preživetje. Virus namreč preživi le tako, da se širi s človeka na človeka. Za preživetje virusa je nepomebno ali povzroči le asimptomatsko okužbo, blago obliko bolezni ali smrt okužene osebe. Za virus je pomembno edino le to, da se širi. Če je njegova pot širjenja prekinjena, ne preživi in propade.

Običajno je trajala pot do cepiv več let, celo desetletij. A znanost se je tokrat izkazala. Znanstvenikom je uspelo v manj kot letu dni proizvesti cepiva, ki so edino učinkovito sredstvo v boju proti virusu Sars CoV 2. Cepiva, ki so jih razvili znanstveniki proti  virusu Sars CoV 2, so izvedena na novih osnovah. V telo se z injekcijsko iglo vnese cepivo, ki je pravzaprav navodilo za proizvodnjo ene same beljakovine, ki jo vsebuje bodica virusa Sars CoV 2. Cepivo ne vsebuje celotnega virusa, zato ne more povzročiti bolezni. Po vnosu cepiva v telo, začne v celicah, v katere je bilo vneseno cepivo, nastajati beljakovina, ki jo naše telo prepozna kot tujek. Proti temu tujku začne imunski sitem tvoriti protitelesa. Za tvorbo protiteles potrebujejo imunske celice kar nekaj časa, običajno dva do tri tedne. Ko imunski sistem premaga tujek, si ga zapomni in v primeru ponovnega vdora enakega tujka v telo pride do bistveno hitrejšega odziva protiteles in hitrejšega uničenja tujka. Beljakovina, proti kateri tvorimo protitelesa po cepljenju proti virusu Sars CoV 2, je del bodice virusa, s katero se virus vgrajuje v naše celice in je torej  ključna za vstop virusa  Sars CoV 2 v telo. Protitelesa, ki jih je imunski sistem tvoril po cepljenju, ob okužbi z virusom Sars CoV 2 takoj odreagirajo, ne šele po nekaj dnevih, ker prepoznajo beljakovino bodice kot že znani tujek in na tak način onemogočijo okužbo.

V vseh časih so ljudje do novosti nezaupljivi. Edward Jenner je v 18. stoletju svoje poročilo o uspehih pri raziskavi o cepljenju poslal Kraljevi družbi, ki ga je gladko zavrnila. Izvedel je dodatne preizkuse, a ga je del  strokovne javnosti napadel, zato se je umaknil iz javnega življenja. Njegovo delo so uspešno nadaljevali nekateri posameznik in 4 leta po odkritju cepljenja, se je cepljenje proti črnim kozam razširilo po celotni Angliji, nadaljevalo po Evropi in nato v ZDA. Veliko kasneje se je cepljenje proti črnim kozam razširilo po vsem svetu in uspešno preprečilo širjenje virusa črnih koz. Leta 1980 je SZO sprejela deklaracijo o izkoreninjenju črnih koz. Črne koze so tako prvo virusno obolenje, ki nam ga je uspelo izkoreniniti s pomočjo cepljenja.    

Ne le cepljenju, tudi drugim novostim ljudje v zgodovini niso zaupali. Galileo Galilei (1564-1642), znameniti italijanski matematik, fizik in filozof se je bil prisiljen javno odreči trditvam, da se Zemlja giblje okoli Sonca in preživeti zadnja leta življenja v hišnem priporu. Številni znanstveniki niso bili razumljeni v svojem času, šele zgodovina je marsikateremu potrdila njegovo vrednost.

Današnji čas se bistveno ne razlikuje od prejšnjih. Ljudje ostajajo do novosti nezaupljivi, morda celo še bolj kot včasih. Želijo veliko dokazov o varnosti in učinkovitosti, da novosti sprejmejo in jim zaupajo.  Nova cepiva proti virusu Sars CoV 2 sprožajo veliko vprašanj o varnosti in učinkovitosti. Prav je, da znanost odgovori na vprašanja o načinu delovanja cepiva, o stranskih učinkih, o neželenih učinkih. Navkljub dvomom o varnosti cepiva, ostajajo nesporna dejstva. Nesporno dejstvo je, da cepljenje preprečuje širjenje virusa. S cepljenjem ščitimo sebe, svoje bližnje in celotno človeštvo. V svetu je zaradi covid-19 zbolelo že 132 milijonov, umrlo pa je skoraj 3 milijone ljudi. V Sloveniji je do zdaj za covid-19 zbolelo okrog 220.000 ljudi, umrlo 4075, cepljenih z vsaj enim odmerkom cepiva okrog 300.000 ljudi, z dvema odmerkoma pa okrog 120.000. Smrti zaradi cepljenja, zelo hudih stranskih učinkov po cepljenju ali nepopravljivih okvar zdravja zaradi cepljenja v Sloveniji ni opisanih.  

Verjamem, da bo začetna negotovost glede cepljenja kmalu prešla. Pravijo, da bo v relativno kratkem času na voljo dovolj cepiva, s katerim se bomo lahko cepili prav vsi prebivalci naše lepe države. Spet bomo odprli svoja vrata, se družili, obiskovali in polno uživali lepote življenja.

Cepljenje nas je v zgodovini že velikokrat rešilo. Prelomen zgodovinski trenutek je tudi leto  2021. Zapomnimo si ga po uspešnem cepljenju!  

 

 ndn

Nazadnje urejano na 0, 11.05.2021 08:36
Oceni ta prispevek
(3 glasov)

 komunala

Vreme

komunala

Koledar

« Junij 2021 »
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
  1 2 3 4 5 6
7 8 9 10 11 12 13
14 15 16 17 18 19 20
21 22 23 24 25 26 27
28 29 30        
Bottom add

Poišči