( ISSN 2738-5760 )
Jelka Verdeljak; Foto: KJV Jelka Verdeljak; Foto: KJV

Jelka Verdeljak

101. obletnica rojstva pesnice, pisateljice, kronistke Jelke Verdeljak … s sončne strani Pohorja

Jelka Verdeljak je bila rojena 22. julija 1920 v Mariboru. Pri petih letih se je priselila v Rep k mamini svakinji Alojziji in njenemu možu Jakobu Blažiču, kjer sta jo vzela za svojo. Jelka je rastla ob njunih šestih otrocih. Mama ji je namreč umrla za jetiko, oče pa je izginil neznano kam. Šolo je obiskovala na Tinju, kjer je tamkajšnji učitelj Jože Tomažič prepoznal njeno nadarjenost, vendar pa na majhni pohorski kmetiji denarja za nadaljnje šolanje ni bilo. Jelka, vešča branja, pisanja in šivanja, je vse to prenesla na svoje brate in sestre.

Med 2. svetovno vojno je delovala kot kurirka, šivala za partizane, bila je mladinska aktivistka in mladinska sekretarka. Leta 1952 se je Jelka preselila na Veliko Tinje, kjer sta ji ostarela teta in stric podarila majhno hiško. Vse tri je preživljala s šivanjem. Takratna oblast ji je šivanje prepovedala, nato pa ji je vendarle dodelila dovoljenje za pavšalno obrt. Zaradi vse slabšega zdravstvenega stanja se je k njej priselila sestra Marija (Marica), ki si je ustvarila družino z Gregorjem Janžičem z Malega Tinja. Zadnja leta svojega življenja je Jelka živela pri sestri Milki na Tinju. Po rojstvu prvega otroka nečakinje Štefke in njenega moža Darka se je Jelka v 63. letu starosti v mesecu maju poslovila.

Po koncu vojne se je Jelka aktivno vključila v kulturno in društveno delovanje v kraju. »Leta 1977 je postala predsednica novoustanovljenega kulturno-umetniškega društva in bila aktivna v krajevni skupnosti, v vaškem odboru Tinje in pri krvodajalcih. V osnovni šoli na Velikem Tinju je poučevala ročnodelski krožek, pletla, kvačkala, šivala, pisala pesmi ter igre, zapisovala dogajanje ter pela v cerkvenem pevskem zboru. Ni bilo proslave, kjer ne bi bila prisotna njena recitacija ali drugo delo. Zbirala je ljudske pesmi, napisala spevoigro, pisala pesmi, napitnice, skeče, govore ob različnih prilikah, življenjepise borcev s tinjskega območja, spomine iz NOB in igre po resničnih dogodkih iz vojne, ki so jih kasneje tudi uprizarjali. Krajevni odbor Zveze združenj borcev ji je odobril stalno borčevsko priznavalnino« (Husu, Silvo: Biografski leksikon občine Slovenska Bistrica, 2020, str. 258-259). Knjiga Hrepenenja je izšla leta 1984. Ohranjene so številne pesmi, prozna besedila, govori za različne priložnosti, igre, zapisi dogodkov. Za svoje udejstvovanje na različnih področjih je Jelka Verdeljak  prejela več priznanj, medalj in spominsko značko.

Natalija Stegne

  • julij 15, 2021
Nazadnje urejano na 0, 16.07.2021 07:07
Oceni ta prispevek
(0 glasov)

 komunala

Vreme

komunala

Bottom add

Poišči