( ISSN 2738-5760 )

Kompostiraj doma, uporabi doma

Kompostiranje je eden ključnih procesov ravnanja z biološkimi odpadki, zato vam Komunala Slovenska Bistrica predstavlja KOMPOSTIRANJE DOMA.

V vsakem gospodinjstvu se proizvede precej bioloških odpadkov, ki jih s kompostiranjem lahko spremenimo v koristno gnojilo in s tem naredimo tudi nekaj koristnega za okolje.
V skladu z Uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Ur.l.RS št. 39/2010) je pri individualnih hišah obvezno prednostno kompostiranje. V primeru lastnega kompostiranja se gospodinjstvom ne zaračunava strošek zbiranja in obdelave bioloških odpadkov.
Po kompostiranju boste lahko lasten proizvod uporabili za gnojenje vrtov, drevesnic, grmov in preostalih rastlin. Kompostiranje doma je okolju prijaznejše, cenovno ugodnejše in priročno.

PREPROSTA PRIPRAVA KOMPOSTNIKA
Jesen je najbolj primeren čas za pripravo komposta, saj imamo na razpolago dovolj listja in vrtnih ostankov. Še vedno je dovolj toplo, sonce pa več ne pripeka.
Primeren prostor je polsenčna lokacija v bližini vrta. Prostor za kompostiranje lahko preprosto omejite, materiale za izdelavo lahko najdete kar doma. Primeri preprostih kompostnikov:

 

KAJ SODI V KOMPOSTNIK IN KAKO POTEKA KOMPOSTIRANJE
V kompostnik lahko dodajate listje, pokošeno travo, ostanke hrane, manjše veje, lubje žagovino, zelene dele rastlin, živalski gnoj (razen perutnine), zelenjavni odpadki, olupki in ostanki sadja, jajčne lupine in lesni pepel.
V kompostnik pa ne spadajo kosti, olja, maščobe, čistilna sredstva, poginule živali, kože, cigaretni ogorki, iztrebki hišnih ljubljenčkov in zdravila.

Na dno kompostnega kupa najprej položimo drenažno plast vej, sončnic, koruznice, trstike in podobnih organskih materialov, saj tako zagotovimo zračnost komposta.
Na to osnovo nalagamo plast organskih odpadkov z vrta, posušenega listja ali suhe trave. Med plasti komposta poleg gnoja dodajamo tanke plasti pepela, ki ima ogromno kalija in ga v kompostu običajno primanjkuje.
Kompostni kup naj bo velik največ 1,5 m. Kompostni kup mora biti zračen. Le tako se bodo v njem razmnoževali tisti mikroorganizmi, ki organsko maso spreminjajo v naravno gnojilo. Pri pomanjkanju zraka se v kompost naselijo mikrobi gnitja, ki spreminjajo organsko maso v smrdeč, neuporaben material. Pogosto nam že vonj pove, da je nekaj narobe, saj ne sme smrdeti po gnilem. Kompost moramo občasno rahlo premešati z vilami, da ga prezračimo.

Kompost je zrel, ko materiala ne ločimo več in je celotna masa podobna črni zemlji ter ima tudi vonj po zemlji. Navadno dozori že v šestih mesecih po zlaganju, vendar ga je najbolje uporabiti šele naslednjo jesen. Pred uporabo je kompost dobro presejati, da material, ki ni popolnima razpadel, ločimo in ga lahko vrnemo na kup. Deževnike, ki so v kompostu, je prav tako bolje pustiti na kompostnem kupu, saj obilno pripomorejo k procesom kompostiranja.

  • October 19, 2021
Rate this item
(0 votes)

Vreme

 
Zvočni posnetek napovedi

komunala

 Red Simple Travel Blog Banner 1170 200 pik 1170 702 pik

 OSMRTNIC1 13

 OSMRTNIC1 13

Poišči