( ISSN 2738-5760 )
Žalna slovesnost pri kostnici na pokopališču, Foto: Bistrica Žalna slovesnost pri kostnici na pokopališču, Foto: Bistrica

Žalna slovesnost ob spominu na mrtve

Občina Slovenska Bistrica je danes ob 13.30 na prostoru pred kostnico na pokopališču pripravila osrednjo žalno slovesnost ob dnevu spomina na mrtve. Govornica na žalni slovesnosti je bila poslanka državnega zbora RS mag. Karmen Furman. V kulturnem programu, ki ga je pripravil Zavod za kulturo, pa je sodelovala Vokalna skupina Srednje šole.

Najprej, ob 12.30, je podžupan občine Slovenska Bistrica Žarko Furman položil venec k spomeniku na Trgu svobode, pol ure zatem sta podžupan Furman v imenu občine in poslanka v državnem zbor mag. Karmen Furman v imenu Republike Slovenije položila venca pri rovih A in B na Zgornji Bistrici. Ob 13.30 pa se je začela žalna slovesnost pri kostnici na pokopališču v Slovenski Bistrici.

 

Slavnostna govornica, poslanka državnega zbora mag. Karmen Furman je med drugim poudarila, da je prav, da s spoštljivim spominom ne pozabimo tudi vseh tistih, ki so brez krivde padli kot žrtve vojnih in povojnih pobojev. »Na grozote tega časa, na to, kar se nikoli ne bi smelo zgoditi, nas danes nemo spominjajo spomeniki na pokopališčih povsod po državi. Kljub svoji nemosti nas opominjajo na čas, ko se je s krvjo pisala zgodovina slovenskega naroda. To so kraji spomina in opomina vsem nam, da za trenutek ustavimo svoj korak, misel, besedo, predvsem pa da nikoli več ne dopustimo, da pride kdaj čas, ko bi se zgodovina v takšni obliki še kdaj ponovila.«

Spominska slovesnost se je odvijala pred kostnico na pokopališču v Slovenski Bistrici. »30. oktobra 2004 je bil dan, ko so bili pokopani posmrtni ostanki 431. žrtev izkopanih v obeh rovih. Spoštovani, ni besed, ki bi lahko opisale grozoto trenutka, ko so izdih za izdihom ugašala življenja. Brez dokazov krivde in možnosti, da bi branili svojo pravico in resnico so bili otrokom odvzeti očetje in mame, bratom sestre, vnukom dedki. Grozot, ki jih je prinesla vojna in povojno dogajanje, sama nisem doživela. Pa vendar me je šokiralo in prizadelo spoznanje, da se v teh naših prelepih krajih lahko skriva tako globoko zakopano in zamolčano zlo,« je povedala Furmanova.

»In zato je danes vsem nam na mestu povsem preprosto vprašanje - ali smo se iz vseh tragedih naše zgodovine kaj naučili? Ker tisti, ki se iz napak preteklosti ne učijo, so obsojeni na to, da jih ponovijo. Slovenija danes žal velikokrat ne kaže najbolj prijetnega obraza. Ob vseh izrazih nestrpnosti, je zato še kako pomembno vedno znova poudariti ničelno tolerance do vsakršnega nasilja in nestrpnosti do drugače mislečih. Ljudje bomo namreč vedno živeli z različnimi prepričanji, nazori in idejami. V tem se bomo razlikovali in to je naravno. A kot družba si moramo prizadevati za vse tisto, kar nam je skupnega in spoštovati tisto, v čemer smo si različni. Veliko več imamo tistega, kar nas povezuje, kot razlikuje in zato se nihče od nas ne sme čutiti prizadetega v svojih osebnih občutkih in prepričanjih

Slavnostna govornica, je poudarila tudi to, da preteklosti ne moremo spremeniti, lahko pa vplivamo na to, kakšna bo naša prihodnost. "A naj nam bo pri tem vodilo vse tisto, kar nas je kot narod plemenitilo in v  opomin tisto, kar nam je iz naše tragične preteklosti jemalo dostojanstvo kot ljudem in kot narodu. Le z dovolj strpnosti in medsebojnega spoštovanja bomo namreč kot skupnost, kot narod tudi uspeli. Zanašanje na to, da je zločin neponovljiv zaradi nepredstavljivih grozot, je naivno. Zgodovinske izkušnje kažejo, da se lahko ponovi, če se ne bomo prav vsi vsak dan znova trudili za strpnost in mir. Zato je prav v prelomih trenutkih časa še kako pomembno, da sodelujemo. Da se spoštujemo. Da se spodbujamo. Imamo izkušnjo narodne enotnosti, brez katere danes nebi imeli lastne države. Takrat je prevladovalo zaupanje in spoštovanje. Tudi zato imamo danes Slovenci svojo domovino. Zato spoštujmo drug drugega v svoji drugačnosti in sodelujmo, ne glede na naša politična, verska in druga prepričanja. Skupaj lahko dosežemo nepredstavljivo.«

Ob koncu svojega govora je mag. Karmen Furman poudarila: »Vsi, ki smo danes tukaj zbrani ob kostnici pokopanih žrtev, sporočamo, da nismo pozabili in da nam ni vseeno. Ni nam vseeno za nedolžne žrtve nesmiselnega nasilja. Ni nam vseeno za to, kaj se je zgodilo. In ni nam vseeno za svobodo in mirno prihodnost vseh nas. Ne želimo pozabiti, a gledati moramo tudi naprej, saj nam je zavoljo nas samih, predvsem pa naših otrok naložena odgovornost, da ustvarjamo ozračje strpnosti, medsebojnega spoštovanja in sodelovanja. S svojimi ravnanji in odločitvami moramo dokazati, da nobeno od vprašanj, ki nam jih zastavlja življenje, nikoli in nikdar ne sme pod vprašaj postaviti samega miru. To je dolg, ki ga vračamo žrtvam vojn in povojnih pobojev in je odgovornost, ki jo imamo do prihodnosti novih rodov."

Na koncu je vsem, ki so v moriji vojnih in povojnih pobojev izgubili svoje drage, izrekla globoko in iskreno sožalje. In poudarila, da grozote teh pobojev niso in ne bodo nikoli pozabljene. »Kot vodilo prihodnosti, pa naj nam danes svetijo besede Antigone Ne da sovražim – da ljubim, sem na svetu«.

  • oktober 28, 2021
Nazadnje urejano na 0, 28.10.2021 17:18
Oceni ta prispevek
(0 glasov)
Bottom add

Poišči