( ISSN 2738-5760 )
Pozitivni novičnik, Foto: GOV Pozitivni novičnik, Foto: GOV

Slovenija v družbi Skandinavcev druga v OECD-ju pri okrevanju po gospodarski krizi

Ugledni britanski tednik The Economist na podlagi zbranih podatkov ugotavlja, da je Slovenija na drugem mestu med zmagovalkami, ki so najbolje obvladale gospodarsko krizo. Analizirali so 23. najbogatejših držav sveta, članic Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ter njihov odziv na epidemijo. Naša država izstopa glede na rast prihodkov gospodinjstev in rast vrednosti podjetij. Pred Slovenijo je The Economist po petih uporabljenih merilih uvrstil le Dansko.

Analitiki uglednega liberalnega britanskega tednika The Economist so za razvrstitev uporabili pet kazalnikov:

  • realna rast BDP,
  • realna rast razpoložljivega dohodka gospodinjstev,
  • rast tečajev delnic po najbolj relevantnem borznem indeksu,
  • rast investicij v osnovna sredstva in
  • rast neto javnega dolga v razmerju do BDP-ja.

V analizi so primerjali podatke tretjega četrtletja 2021 s podatki četrtega četrtletja 2019.

Prvo mesto je po izračunu na podlagi teh petih meril zasedla Danska, Slovenija je druga, v prvi peterici so še Švedska, Norveška in Čile. Prvo deseterico poleg njih sestavljajo še Irska, Poljska, Nizozemska, ZDA, Avstralija in Kanada.

Zadnjih pet mest na lestvici zasedajo Avstrija, Nemčija, Japonska, Velika Britanija in Španija.

OECD (https://www.oecd.org/) združuje 38 gospodarsko razvitih držav, ki oblikujejo svetovne standarde in načela v gospodarskih in razvojnih politikah.

Vsota BDP-ja 38 članic kluba najrazvitejših držav OECD je že pred meseci presegla vrednosti iz leta 2019. Brezposelnost je na rekordno nizkih ravneh, ki jih države niso beležile že vse od konca druge svetovne vojne. Prihodki gospodinjstev so (ob upoštevanju inflacije) nad rekordnimi vrednostmi iz časa pred epidemijo.

OECD je v decembru 2021 za Slovenijo občutno izboljšal obete in ji za leto 2022 napovedal 5,4-odstotno gospodarsko rast, medtem ko so maja lani predvidevali 4,6-odstotno rast. Kot navaja OECD, bo rast slovenskega gospodarstva poganjalo domače povpraševanje. Ob tem se bodo okrepile tudi naložbe, zlasti zaradi razpoložljivih evropskih sredstev.

Slovenija v zadnjih mesecih beleži tudi zgodovinsko nizko brezposelnost.

Prvo mesto: Danska

Zmagovalka epidemije med analiziranimi državami je Danska, sledita ji Slovenija in Švedska. Danska nadpovprečno izstopa v primerjavi z drugimi državami glede rasti vrednosti domačih podjetij, vrednost teh se je povečala vsaj za polovico. Skandinavska država se je odlično odrezala tudi pri javnih financah, saj je neto dolg glede na BDP narasel le za 3,5 odstotne točke.

Drugo mesto: Slovenija

Za Slovenijo so pri Economistu navedli 1,2-odstotno realno rast BDP, 10,1-odstotno realno rast razpoložljivega dohodka gospodinjstev, 33-odstotno rast vrednosti delniškega indeksa, 6,8-odstotno rast investicij v osnovna sredstva in povečanje neto javnega dolga v deležu od BDP za 7,4 odstotne točke.

Tretje in četrto mesto: Švedska in Norveška

Tik za Slovenijo je Švedska, ki tako kot Danska izstopa predvsem glede rasti vrednosti domačih podjetij, vrednost teh se je povečala vsaj za tretjino. Švedska je tudi relativno uspešna pri nadzorovanju javnih financ, neto dolg glede na BDP pa se je povečal le za 6,2 odstotne točke oziroma za odstotno točko manj kot v Sloveniji. Zmagovalka nadzora javnih financ je Norveška, ki je na četrtem mestu zmagovalk epidemije. Norvežani so edini, ki jim je v času epidemije uspelo znižati javni dolg, in sicer za 9 odstotnih točk glede na BDP.

Slovenske sosede

Madžarska je na 13. mestu, Italija na 15. in Avstrija na 19. mestu. Vse tri države pozitivno izstopajo predvsem glede na rast vrednosti domačih podjetij. Negativen del njihovega boja z epidemijo je rast javnega dolga, Italija ga je glede na BDP povečala celo za 20 odstotnih točk. Hrvaška v analizo ni bila vključena, ker ni članica OECD.

Nemčija na 20. mestu

Nemčija je pristala na dnu lestvice in v primerjavi z drugimi državami pozitivno izstopa le glede na rast vrednosti domačih podjetij. Dolg so Nemci glede na BDP v obravnavanem obdobju povečali za 13,6 odstotne točke, gospodinjstva pa imajo manj denarja kot pred epidemijo.

Kaj je razlog za razlike med posameznimi državami?

Predvsem različni ukrepi v boju z epidemijo covid-19, pravijo tudi pri Economistu. Najlepši primer je brezposelnost. Medtem ko so nekatere države v času zaprtja javnega življenja in delov gospodarstva podjetjem dajale denar, da so ohranila delovna mesta (to je storila tudi Slovenija), so druge države denar raje dajale svojim državljanom, ki so ostali brez službe (to so recimo storili Američani).

Baltske države so se osredotočile na prihodkovno stran podjetij in povečanje zdravstvenih kapacitet.

Avstrija in Španija pa spadata med države, ki niso naredile ničesar glede delovnih mest. Prihodek gospodinjstva na osebo v teh dveh državah je še vedno okoli šest odstotkov nižji kot v času pred epidemijo.

Glavni ukrepi Vlade Republike Slovenije za ohranjanje delovnih mest v okviru desetih Paketov ukrepov za omilitev posledic epidemije Covid-19 (#PKP) so bili naslednji:

  • - subvencioniranje čakanja na delo doma in oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost za delavce, ki so bili napoteni na začasno čakanje na delo ali zaradi višje sile niso mogli opravljati dela
  • - subvencioniranje skrajšanega polnega delovnega časa
  • - subvencioniranje dviga minimalne plače
  • - krizni dodatek
  • - delno kritje fiksnih stroškov najbolj prizadetim podjetjem
  • - državna jamstva za likvidnostna posojila podjetij
  • - odlog plačil obveznosti iz bančnih posojil
  • - ukrepi za samozaposlene, družbenike in kmete ter prevoznike
  • - uvedba bonov, namenjenih izboljšanju gospodarskega položaja na področju potrošnje v gostinstvu, turizmu, športu in kulturi

Vsi vladni ukrepi #PKP so predstavljeni na naslednji spletni strani:  https://www.gov.si/teme/koronavirus-sars-cov-2/odpravljanje-posledic-epidemije/

Obvladovanje posledic epidemije po državah OECD

the

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Delno povzeto po: The Economist in SiOL.

Rubriko Pozitivni novičnik pripravlja mag. Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka
Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko

Nazadnje urejano na 0, 14.01.2022 15:24
Oceni ta prispevek
(0 glasov)
Bottom add

Poišči