V Viteški dvorani Bistriškega gradu so 1. februarja 2019 slovesno razglasili najboljše športnike Občine Slovenska Bistrica za leto 2018. Na že 36. prireditvi, ki jo je pripravila Športna zveza Občine Slovenska Bistrica, so v različnih kategorijah podelili 50 priznanj. Glavni priznanji so izročili Kaji Korošec in Vitu Dragiču. »Priznanje je potrditev za dobro delo. To obenem pomeni, da moram delati še več, še bolje. Svojo kariero želim čimprej nadaljevati v tujini, kjer je ženski nogomet veliko bolj popularen kot v Sloveniji. Pri nas se sicer razvija, ampak najbrž ne bo nikoli na enaki ravni. Upam, da bomo s Pomurjem osvojile državno prvenstvo in igrale kvalifikacije za ligo prvakinj,« je po prejemu priznanja povedala Kaja Korošec, ena najbolj obetavnih mladih nogometašic. Članica slovenske reprezentance je prvič postala najboljša športnica Slovenske Bistrice. Drugič v svoji karieri pa je priznanje za najboljšega športnika občine prejel Vito Dragič, član
Judo kluba Impol. Kljub težavam s poškodbami je v nadaljevanju lanske sezone tudi na mednarodnih tekmovanjih dosegel nekaj vrhunskih rezultatov. Kot je poudaril, vsaka nagrada športniku veliko pomeni, ker je dokaz, da dela po začrtani poti: »Zgodi se, da bi lahko bila pot boljša. Včasih je slabša, kot si želimo, zaradi poškodb ali drugih situacij ... Zaradi poškodb sem imel lani daljši premor. Ker nisem tekmoval, tudi rezultatov ni bilo. Kljub temu sem se sredi leta uspešno vrnil. Upam, da bom tudi v tej sezoni znova čimprej v dobri formi in da dosežem normo za olimpijske igre. Načrtujemo, da bom imel prvo tekmo marca.« Zbrane so uvodoma nagovorili predsednik Športne zveze Občine Slovenska Bistrica Bojan Fajs, župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec in Blaž Brodnjak, predsednik uprave banke NLB, ki je prevzela generalno pokroviteljstvo prireditve. Prireditev Športnik Občine Slovenska Bistrica 2018 so z glasbenim nastopom popestrili tudi učenci Glasbene šole Slovenska Bistrica in šolski band Srednje šole Slovenska Bistrica 32 miligramov.

VIR: Tomaž Ajd, Informator
FOTO: Aleš Kolar

Občinski svet občine Slovenska Bistrica je 1. februarja 2016 nadaljeval 2. izredno sejo. Svetniki so potrdili predlog sodne poravnave med Hišami prihodnosti, Novo KBM, OŠ Antona Ingoliča, Vrtcem Otona Župančiča in Občino Slovenska Bistrica glede višine plačila najemnine.
Obenem so pozvali nadzorni odbor, da preveri način podeljevanja stavbnih pravic.

VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar

V lovskem domu na Zgornji Bistrici so se 1. februarja 2015 na letnem občnem zboru sešli lovci Lovske družine Slovenska Bistrica. Zbor je bil volilni, saj je štiriletni mandat dosedanjemu vodstvu pod vodstvom Zvonka Sternada potekel. Nov predsednik, Alojz Gostenčnik, ki so ga izvolili že na izrednem občnem zboru, je predstavil člane upravnega odbora in komisij ter revirovodje.
Bistriški lovci so potrdili poročila o delu. Leta 2014 so opravili 2687 ur prostovoljnega dela, organizirali več uspešnih akcij, se udeležili raznih prireditev in dobro gospodarili z divjadjo, ki ji posvečajo največ časa in dela. Gost, predsednik Lovske zveze Maribor Marjan Gselman, je nanizal novosti, ki jih pripravljajo pri Lovski zvezi Slovenije. Poudaril je pomen obveščanja javnosti in prisotnosti lovcev v medijih. Po njegovih
besedah se ne znajo predstaviti širši javnosti, ki ni vedno pozitivno naravnana do lovcev. Predstavnik Policijske postaje Slovenska Bistrica Miro Knez je lovce opozoril na prevažanje orožja in ravnanje z njim. Prav tako je spregovoril o problematiki orožnih listin, ki jih nadzirajo policijske patrulje.
Lovci so še potrdili finančni in delovni načrt za leto 2015, ki ju je predstavil novi predsednik Alojz Gostenčnik. Na zboru so tudi podelili priznanja zaslužnim članom za dolgoletno delo v družini, jubilanti preteklega leta pa so prejeli skromna darila.

VIR: Branko Ačko, Informator
FOTO: Edi Grobler

V soboto, 1. februarja 2014, so se v prostorih Sodexa Restavracije Impol v Slovenski Bistrici na občnem zboru sešli člani Prostovoljnega gasilskega društva Zgornja Bistrica. Predsednik društva Alojz Kocijančič je predstavil poročilo o delu v preteklem letu in načrte za letos.
Ob tej priložnosti so najbolj zaslužnim članom podelili tudi priznanja.

VIR: Studio Bistrica
FOTO: Edvard Grobler

Namesto konstruktivnih predlogov o razvoju in financiranju podjetništva, obrti in turizma se svetniki na zasedanjih ukvarjajo z občinsko kabelsko televizijo
Današnje zasedanje bistriškega občinskega sveta spet ni obšlo organizacijskih in programskih zapletov lokalne kabelske televizije. Tako rekoč pri vsaki točki dnevnega reda so svetniki omenjali lokalno televizijo. Četudi je župan dr. Ivan Žagar opozoril svetnike, naj o problemih KTV govorijo pri točki vprašanja in pobude, opozorilo ni zaleglo. Svetniki iz opozicije in vladajoče občinske koalicije so o KTV govorili celo pri obravnavi proračuna za letos. Menili so, da je, glede na to, kar zdaj ljudje dobijo od lokalne televizije, proračunskega denarja za ta zavod preveč.
Večina svetnikov je predlagala, da se čimprej sestanejo vodstvo zavoda za informiranje, predstavniki občinske uprave in političnih strank in naj dokončno sprejmejo odločitev o delovanju KTV. Svetniki niso bili kritični le do organizacijske sheme in slabe televizijske slike, ampak tudi do programa in novinarjev, ki delajo v zavodu za informiranje. Bojan Fajs je prepričan, da naročniki plačujejo previsoko naročnino in da bo treba razmišljati o koncesionarju, ki naj bi napravil red pri KTV. Ko je govoril o financiranju zavoda o informiranju, je rekel, da bo treba v prihodnosti finančno podpreti tudi druge medije, predvsem novi bistriški internetni portal izfotelja.com. Svetniki so soglasno sprejeli odlok proračuna za letos. Svetnik opozicije Božo Juhart je župana in občinsko upravo opozoril na mačehovski odnos do podjetništva, turizma in obrti ter na preveliko radodarnost do mladinskega kulturnega centra. Juhart je ugotovil, da bo proračun namenil za mladinsko dejavnost več denarja kot za turizem, podjetništvo in obrt. Tudi kmetijstvo ni deležno podpore, so menili svetniki. Edi Lepoša je zahteval, da se iz letošnjega proračuna namenijo trije milijoni tolarjev za obnovo temeljev razglednega stolpa na Boču. Ta namreč razpada in obstaja bojazen, da bodo morali to znamenito razgledno točko zapreti. Jože Pleterski in občinska uprava sta predlagala, da naj poljčanskim planincem pomagajo problem odpraviti občine Rogaška Slatina, Šmarje, Slovenska Bistrica in Slovenske Konjice. Janko Predan pa je dejal, da se v postavko sakralni spomeniki zapiše besedilo: del denarja naj se nameni tudi za restavriranje romanskih fresk na Šmartnem. Milan Ozimič, direktor občinske uprave, je povedal, da bodo letošnji proračun najbolj obremenile naložbe v šolstvu, otroško varstvo in v razvoj krajevnih skupnosti. Proračun bo imel 4,4 milijarde tolarjev prihodkov.
Šahisti niso uspeli
V nadaljevanju zasedanja so se svetniki seznanili s poročilom ob evropskem letu invalidov, sprejeli so program ljubiteljske kulture v občini in potrdili letošnji letni program športa, ki ga je pripravila občinska športna zveza. Finančni prispevek za šport se je povečal za tri milijone. Predloge za povišanje faktorjev za šahiste, karateiste in boksarje so svetniki zavrnili in sprejeli predlog, ki ga je sestavila športna zveza. Brez zapletov je tekla razprava o programu občinskega sveta v tem letu ter o sprejemu pravilnika o sofinanciranju humanitarnih društev iz občinskega proračuna. Potrdili so še predlog o razširitvi lekarniške dejavnosti v občini. Ta se zdaj širi še na Pragersko, kjer bodo menda še letos odprli lekarno v novem stanovanjsko-poslovnem objektu pri železniški postaji. Vrednost kvadratnega metra lekarniškega prostora je 1300 evrov, prostor meri sto kvadratnih metrov, v celoti pa ga financira bistriška lekarna.
Listino posameznikom
Nekoliko več razprave je bilo pri določitvi dobitnikov priznanj in nagrad občine Slovenska Bistrica za letos. Ker je komisija za priznanja in odlikovanja sprejela sklep, da bodo to leto med nagrajenci le društva, so Dušan Detiček, Bojan Fajs in Franc Valand predlagali, da se spremeni odlok o podelitvi občinskih priznanj. Po njihovem mnenju naj bi občinsko listino dobili posamezniki, priznanje pa društva oziroma skupine. Letošnji občinski nagrajenci so Prostovoljno gasilsko društvo Slovenska Bistrica, Tamburaši Kavkler iz Kuda Janka Živka Poljčane in Društvo Sožitje Slovenska Bistrica. Valand je povedal, da je podpredsednik komisije Jože Pleterski na seji komisije predlagal, da med nagrajenci ne bi bili občinski svetniki. Mimogrede: čeprav je Pleterski član občinskega sveta, je lani dobil občinsko priznanje.
O težavah Luminosa in Crouzeta
Čeprav je Dušan Detiček ob podpori nekaj občinskih svetnikov zahteval, da se na dnevni red uvrsti posebna točka dnevnega reda: obravnava hudih gospodarskih težav v dveh bistriških družbah, so svetniki njegov predlog gladko zavrnili. Sklicevali so se na poslovnik, ki določa, da vsaka obravnava zahteva pisno gradivo. Ker ga ni bilo, je župan Ivan Žagar predlagal, da bo informacija podana v ustni obliki pri zadnji točki dnevnega reda. Na zasedanju je informacijo o gospodarskem položaju v Luminusu in Crouzetu podal Gabrijel Cintauer, vodja občinskega oddelka za gospodarstvo. Povedal je, da so za probleme, ki jih imata bistriška steklarna, kjer je zaposlenih 191 ljudi, in Cruozet, izvedel iz časopisov. Po njegovem mnenju obstaja nevarnost, da se steklarska proizvodnja preseli drugam, v Crouzetu pa namerava francoski lastnik ukiniti proizvodnjo programatorjev. To pa zato, ker te naprave niso več zanimive na trgu in tudi največji odjemalec - Gorenje iz Velenja - opušča nakup tovrstnih programatorjev. Cintauer in Detiček sta menila, da lahko delo izgubi 300 ljudi, socialno ogroženih pa je lahko še 700 njihovih družinskih članov. Občina bo storila vse, da steklarna ostane v Slovenski Bistrici, v Crouzetu pa bodo predlagali, naj najdejo zaposlitev za tiste, ki bodo odveč, so sklenili svetniki.
Gospodarske težave ima tudi bivši Power Flex (Eurocut): ob koncu preteklega leta je delo izgubilo 30 zaposlenih, tovarno pa je zaprl nemškilastnik, ki je v Slovenski Bistrici izdeloval brusilne plošče.

VIR: Zdenko Kodrič, Večer

Franc Majal kmetuje blizu Šmartnega na Pohorju. Ima 35 hektarjev zemlje. Pred nekaj dnevi je prodal blizu Slovenske Bistrice nekaj svinj.
"Mi tam gori smo zelo daleč od zadruge, sredi gozdov. Zadružniki so že bili pri nas, pa se nikakor nismo mogli odločiti za tesnejše sodelovanje z njimi."
Franc Majal ima 60 let. V hlevu ima vole in krave, strojev za obdelovanje zemlje pa nima. Rekel je: "Kaj pa bomo s stroji, ko pa je pri nas tako hribovito, da si še traktorist iz zadruge ne upa na naše njive."
Kljub temu bi verjetno le kazalo specializirati pridelovanje tudi v teh hribovskih predelih in pridelati kaj več za trg. Tako meni tudi Franc Majal in pravi, da otroci, ki so že precej veliki, ne bodo pozabili na to, saj hočejo že sedaj vse spremeniti ...

VIR: Večer
FOTO: Franc Majal

Jožef Jerovšek se je rodil 1. februarja 1950 v Spodnji Novi vasi očetu Ivanu in materi Pavli, rojeni Venguš.
Po končani osnovni šoli v Slovenski Bistrici, je leta 1964 nadaljeval šolanje na II. gimnaziji Maribor in po maturi leta 1968 nadaljeval šolanje na Oddelku za kemijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1976 tudi diplomiral.
Leta 1977 je odšel na služenje vojaškega roka v Jugoslovansko ljudsko armado in se po vrnitvi leta 1978 zaposlil v Tovarni glinice in aluminija Kidričevo. Med leti 1991–96 je bil nato tehnični direktor Silkem d.o.o. Kidričevo, leta 1996 pa je postal vodja Oddelka za gospodarstvo na Občini Slovenska Bistrica.
Še istega leta je bil na listi SDS izvoljen za poslanca v Državnem zboru RS v mandatu 1996–2000 in bil nato izvoljen še za štiri mandate zapored (2000–2004, 2004–2008, 2008–2011, 2011–julij 2014). Bil je predsednik najbolj prestižnih odborov Državnega zbora: Odbora za zunanjo politiko, odbora za obrambo in Komisije za nadzor obveščevalnih služb.
Upokojil se je leta 2014

VIR: Jerovšek, Jožef, Spodnja Nova vas, januar 2023
FOTO: Osebni arhiv Jožefa Jerovška

Telovadno društvo »Sokol« v Slovenski Bistrici priredi dne 1. februarja 1929 ob 8. zvečer v dvorani Okrajne hranilnice v Slovenski Bistrici svojo letno maškerado. Vstopnina za osebo Din 10. Prijatelje društva, ki mogoče po pomoti vabila niso dobili, vabimo tudi tem potom, da se naše prireditve udeleže. Odbor.

VIR: Mariborski večernik "Jutra"

Doroteja Ozimič, rojena Polanec, se je rodila 1. februarja 1928 kot predzadnji otrok v številčni družini Polanec na Jožefu v Slovenski Bistrici. Njen oče Ivan Polanec je bil lesni trgovec, posestnik, organist, inovator, homeopat in domači zdravilec, mati Marija, rojena Mastnak, pa gospodinja.
Otroštvo s petimi brati in tremi sestrami ni dovoljevalo razsipništva, jim je pa oče omogočil osnovno šolanje. Doroteja je v takratni Kraljevini Jugoslaviji − Dravski banovini med leti 1934−38 obiskovala Državno dekliško narodno šolo v Slovenski Bistrici. Šolanje je nadaljevala v Celju na Državni gimnaziji, a ga je morala po izbruhu 2. svetovne vojne, zaradi slovenske narodnosti, prekiniti. Tako je v Slovenski Bistrici zaključila meščansko šolo, po osvoboditvi pa, s ponovno vrnitvijo v Celje, še tri letnike gimnazije. Zaradi obolenja na očeh (pri 15. letih je preživela pljučno tuberkulozo) so ji zdravniki nadaljnje šolanje odsvetovali. Ko se je doma nekoliko pozdravila, se je leta 1947 prepisala na Državno srednjo kmetijsko šolo v Mariboru − Kmetijski praktikum. Njeno šolanje pa je bilo konec leta 1948 zaradi takrat politične aktivnosti prekinjeno. Zaključni izpit na Srednji kmetijski šoli je tako opravila šele poleti leta 1951, po ukinitvi zaporne kazni.
Od leta 1952 je bila zaposlena pri podjetju ‘Les Ljubljana’ v Slovenski Bistrici, od leta 1953 pa pri Kmetijski zadrugi Slovenska Bistrica. Ker se je hotela strokovno izpopolnjevati, se je leta 1960 vpisala na izredni študij na Višji agronomski šoli v Mariboru in diplomirala leta 1963. Leta 1965 se je zaposlila na Osnovni šoli Slovenska Bistrica kot predmetna učiteljica biologije, in to delo opravljala vse do odhoda v invalidski pokoj leta 1977. V pokoju je opravljala občasno tudi častno funkcijo matičarke v občini, organizirala izobraževalne tečaje za kmečke žene in dekleta pod okriljem Kmetijske zadruge in se sproščala ob pletenju, kvačkanju in branju.
Leta 1952 se je poročila s strojnim tehnikom Maksimilijanom Ozimičem. V zakonu sta se jima leta 1956 rodili dvojčici Maksimilijana in Doroteja.
Doroteja Ozimič je v času šolanja na Srednji kmetijski šoli v Mariboru sestavila protikomunistični letak, ki je pozival kmečko mladino k uporu proti komunizmu in Informbiroju. Borila se je proti odvzemu zemlje slovenskemu kmetu in proti kolhozom. 13. maja 1949 je bila zaradi pisanja propagandnega letaka proti tedanji družbeni ureditvi s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru obsojena na pet let odvzema prostosti s prisilnim delom in pet let izgube državljanskih pravic. Med preiskavo je bila od 31. januarja 1949 priprta v zaporih v Mariboru, do 2. januarja 1951 pa v zaporih Uprave Kazensko poboljševalnega doma (KPD) Rajhenburg (današnja Brestanica). Kazen odvzema prostosti se je na podlagi ukaza Prezidija Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije (FLRJ), z dne 10. aprila 1950, znižala na tri leta, leto pozneje na dve leti. Morda je bil razlog temu izključitev takratne Jugoslavije iz Stalinovega Informbiroja in z njo sprememba politične ideologije. Posledica psihičnega in fizičnega mučenja v zaporu je bila žal tudi dokončna izgubila vida na enem očesu. Po vrnitvi iz zapora ni mogla nadaljevati šolanja zaradi politične oporečnosti, tudi zaposlitve dolgo ni mogla najti. Šele 7. januarja 1953 so ji bile z odločbo Prezidija ljudske skupščine FLRJ vrnjene državljanske pravice. Dolga leta po vrnitvi iz zapora je vsak njen korak spremljala Uprava državne varnosti (UDBA), večkrat je morala na zaslišanja na različne kraje. Pri vsakem zasliševanju so ji podtikali vsemogoča lažna dejanja in jo prepričevali, da prične z njimi sodelovati kot poročevalka. Šele po letu 1956, ko je rodila hčerki dvojčici, se je nadzor nad njo ustavil. Rehabilitacije zaradi nepoštene obsodbe ni doživela nikoli.
V času šolanja na Gimnaziji v Celju je bila članica gledališke skupine Mestnega gledališča Celje in bi, če ne bi imela težav z očmi, zagotovo nadaljevala študij na Akademiji za gledališče, smer dramaturgija v Ljubljani. Leta 1947 je s člani celjskega gledališča gostovala na mladinski delovni brigadi na progi Šamac–Sarajevo. Svojo pripadnost odrskim deskam je izkazala tudi v domačem mestu, kjer je sodelovala v amaterskem gledališču Delavsko prosvetnega društva (DPD) Svoboda Slovenska Bistrica, kot tudi na Srednji kmetijski šoli Mariboru ob številnih kulturnih prireditvah.
Doroteja Ozimič je umrla 5. oktobra 2009 v Slovenski Bistrici, kjer je tudi pokopana.

VIR: Spletni biografski leksikon občine Slovenska Bistrica