MNOŽIČNO OBISKAN 70. CVETNI SEJEM
V petek, 18. marca 2016, je v Slovenski Bistrici potekal že 70. cvetni sejem. Jubilejna prireditev je privabila številne obiskovalce.
K množičnemu obisku je pripomoglo tudi lepo vreme, predvsem pa raznolika ponudba. Na stojnicah so ponujali domače dobrote, predvsem tiste, ki sodijo na velikonočno praznično mizo, veliko je bilo tudi suhe robe.
Na dvorišču Bistriškega gradu pa so gostili celodnevno etnološko prireditev.
Prireditev je organizirala KS Pohorski odred. Sicer pa je imel sejem tudi dobrodelno noto. Ker je organizatorjem lani ostalo nekaj denarja, so namreč 500 evrov podarili Rdečemu križu in obdarili 17 otrok iz socialno šibkih družin.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
DANICA SAGADIN LESKOVAR PREDSTAVILA SVOJO DRUGO KNJIGO
Danica Sagadin Leskovar, sicer vodja bistriškega oddelka za okolje in prostor, je v torek, 18. marca 2014, v Slomškovem domu v Slovenski Bistrici, predstavila svojo drugo knjigo z naslovom Preizkušeni sladki užitki. Poznamo jo tudi po prvi knjigi Ljudem prijazna javna uprava, pa tudi po njeni prijaznosti.
Ker nas čas nenehno preganja, enako velja tudi za Sagadinovo, se je odločila, da bo zbrala nekaj enostavnih in preizkušenih receptov, ki jih je dobila od svojcev, prijateljev ter tu in tam tudi s potovanj. Recepti so bolj sladke narave, če pa jih boste preizkusili, boste z njimi zagotovo razveselili tiste, ki jih imate radi. Prireditev, tako kot predstavite prve knjige, je vodila Ida Baš, Danica pa je obiskovalce presenetila s sladkimi dobrotami.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Edvard Grobler
SLOVENSKA BISTRICA: SREDIŠČE MLADIH LITERATOV
Prihodnji teden bo Slovenska Bistrica središče mladih slovenskih literatov. Pod okriljem ZKD in javnega sklada za ljubiteljsko kulturo bo namreč v bistriškem gradu Urškino območno srečanje literatov začetnikov. Eden od selektorjev letošnjega Urškinega srečanja, pesnik France Forstnerič, je povedal, da je na sedež ZKD Slovenska Bistrica prispelo skoraj štirideset proznih in pesniških del ter da so med deli tudi pesmi, ki so vredne pozornosti. Z mladimi literati se bosta selektorja pogovarjala prihodnji petek in soboto, v kulturnem delu sporeda bodo sodelovali tudi bistriški gimnazijci, ki bodo izvedli literarno-glasbeni performans.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
REKONSTNKCIJA CESTE MAKOIE—POLJČANE
V Slovenski Bistrici je bila seja komisije za spremljanje družbenega dogovora o pospeševanju razvoja manj razvitih ih obmejnih območij SRS. Govorili so o zakonu o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja SRS. Med drugim so ugotovili, da v občini Slovenska Bistrica ta družbeni dogovor in sam zakon razporejata krajevni skupnosti Makole in Studenice med manj razvita področja. Kaj verjetno pa je, da se bosta v to kategorijo uvrstili tudi krajevni skupnosti Laporje in Črešnjevec. Zaradi tega so v komisiji menili, da morajo občinska skupščina in krajevne skupnosti že zdaj pripraviti ustrezno analizo, ki bo pokazala, kakšni so nujni posegi za hitrejši razvoj teh območij.
Že zdaj pa je očitno, da bo treba navezati tesne stike z vsemi podpisniki družbenega dogovora in jih vključiti v sodelovanje pri izdelavi teh analiz. Zanesljivo je, da je na tem območju najprej treba rekonstruirati regionalno cesto na odseku Poljčane—Slovenske Konjice, ki povezuje najbolj nerazvita področja. Dobre komunikacije, predvsem cesta, so osnovni pogoj za hitrejši razvoj zaostalih območij. Tako se lahko hitreje širi turizem. pa tudi gospodarstvu bodo ti kraji po urejeni cesti dostopnejši.
VIR: G. J., Večer
Umrl je župan BOŠTJAN SCHAUBACH
Dr. Boštjan Schaubach se je rodil 7. februarja 1886 v Ziljski dolini na Koroškem (Avstrija).
Maturiral je v Celovcu (Avstrija), dr. prava je postal v Gradcu (Avstrija) leta 1912, odvetniški izpit pa je opravil leta 1919. Odvetniško pisarno je v Slovenski Bistrici odprl leta 1921.
Kot član Slovenske ljudske stranke je bil leta 1927 izvoljen v Mariborski deželni zbor. Leta 1935 so ga izvolili za predsednika okrajnega odbora Jugoslovanske radikalne zajednice (JRZ).
24. novembra 1935 je v dvorani okrajne hranilnice v Slovenski Bistrici organiziral shod JRZ, na katerem je bil glavni govornik pravnik, politik, socialni delavec minister dr. Miha Krek (1897−1969).
Iz doslej znanih in najdenih podatkov je bil župan Slovenske Bistrice zagotovo leta 1928, leta 1930, leta 1934 in med leti 1938−40.
Boštjan Schaubach je umrl 18. marca 1953 v Slovenski Bistrici, kjer je tudi pokopan.
VIR: biografski-sb.si
Rodil se je umetnostni zgodovinar FERDINAND ŠERBELJ
Dr. Ferdinand Šerbelj se je rodil 18. marca 1949 v Zgornjem Prebukovju (občina Slovenska Bistrica) očetu Stanislavu (Stanku) in materi Ivanki, rojeni Rauš. Ima mlajši sestri Jožico Šerbelj in Darinko, poročeno Logar in je oče hčerkama Nadi in Ani.
Večino otroštva je preživel v Bistriškem gradu, od leta 1969 pa živi v Ljubljani. Po končani osnovni šoli v Slovenski Bistrici, se je leta 1968 na Ferromotu v Mariboru izučil za avtokleparja.
Po opravljenih sprejemnih izpitih, je leta 1969 na ljubljanski Filozofski fakulteti vpisal študij umetnostne zgodovine. Leta 1974 je diplomiral z nalogo o baročnem slikarju Antonu Cebeju in zanjo prejel študentsko Prešernovo nagrado. Leta 2000 je na isti fakulteti doktoriral z disertacijo o baročnem slikarstvu na Goriškem.
Po enoletnem vojaškem roku je bil v letih od 1977 do upokojitve leta 2018 zaposlen v Narodni galeriji kot kustos za terenske študije, od leta 2002 je muzejski svétnik. Od leta 2011 je tudi sodni izvedenec in cenilec za starejšo likovno umetnost ter likovno umetnost 20. stoletja. Od leta 2017 je direktor Kulturnega centra Sv. Martin Tourski − Slovenija. Leta 2019 mu je umetnostnozgodovinsko društvo Slovenije podelilo bienalno Nagrado Izidorja Cankarja za »življenjski prispevek slovenski stroki in umeščanje slovenske umetnostne dediščine v zavest mednarodnega strokovnega občestva«.
Študijsko se je izpopolnjeval v Benetkah, Padovi in Münchnu. Njegova področja delovanja so starejša obdobja likovne umetnosti, zlasti baroka ter krščanske ikonografije.
Veliko predava in sodeluje na simpozijih. Izvaja tematske ekskurzije doma in v tujini. Njegove specialne teme zanimanja so tudi prva svetovna vojna, zlasti soško bojišče, heraldika in bonton.
O njegovem življenju in delu je bilo objavljenih že nekaj intervjujev v tisku in v elektronskih medijih.
VIR: Ferdinand Šerbelj
FOTO: Osebni arhiv Ferdinanda Šerbelja
Do smrti pretepejo BOJANA OGRIZKA
Oto – Bojan Ogrizek se je rodil 21. oktobra 1921 na Zgornji Brežnici (občina Slovenska Bistrica).
Zaposlen je bil kot uradnik na železnici.
Bil je mobiliziran v nemško vojsko, vendar je od tam dezertiral in v domačem okolju sodeloval s partizani.
Nemci so ga zajeli in ga 18. marca 1945 v Laporski Gorci (občina Slovenska Bistrica) do smrti pretepli.
VIR: biografski-sb.si
PRVI NASTOP IGRALSKE DRUŽINE IZ SLOV. BISTRICE
V okviru štajerskega Heimatbunda je tudi krajevna skupina v Slov. Bistrici ustanovila diletantrki oder. Prvič se je predstavila občinstvu v četrtek, 18. 3. 1943, z veseloigro »Adam in Eva v raju«. Dvorana je bila polno zasedena in so obiskovalci svoje ljubljence ponovno klicali na oder.
VIR: Jutro, 24. marec 1943
RAZBOJNIK HACE JE DELOVAL TUDI V MARIBORU IN OKOLICI
Za aretacijo razbojnika in morilca Hacela so prišle na dan mnoge zanimivosti. Znano je, da je Hace ropal tudi v okolici Maribora, kjer je s svojim i pajdaši izvršil več drznih vlomov in tatvin. Orožniki so aretirali njegove pomagače, in sicer 24-letnega Petra Unteriechnerja s Pobrežja, ki se je na videz pečal s prodajo razglednic, nadalje nekega Kolška in njegovo ljubico. Vsi so se sestajali v Betnavskem gozdu, kjer so imeli skladišče ukradenega blaga. Sestajali so se tudi v Slovenski Bistrici in na Sp. Polskavi, kjer so večkrat popivali. Aretirani Unterlechner je spremljal razbojnika Haceta na njegovih pohodih po Savinjski dolini. Hace sam je bil pogostov Mariboru, kjer pa se je vedno spretno izmuznil preganjalcem. Četrti član Hactelove tolpe v Mariboru je Ignac Iljašič iz Slovenskih goric. Ko je zvedel, da je Hace v Kranju aretiran, je iz Maribora neznanokam pobegnil.
Preeiskava se energično nadaljuje.
VIR: Mariborski večernik Jutra
GLEDALIŠKA PRIREDITEV SOKOLA
Sokol Poljčane vprizori na svojem odru v nedeljo, 18. marca 1934, zvečer ob 7. in v ponedeljek popoldne 19. marca 1934, ob 4. velezanimivo burko »Maks v škripcih« v treh dejanjih. Pri ponedeljski predstavi igra vlogo Petrovca br. Ritonja, v nedeljo pa br. Ruter. V nedeljo bo po predstavi družabni večer.
VIR: Mariborski večernik Jutra, 16. 3. 1934
MALI OGLASI
Stanovanje s tremi sobami, vrtom in pritiklinami v Slov. Bistrici se zamenja za stanovanje v Mariboru.
Dopisi pod "Stanovanje", pošta Slov. Bistrica
VIR: Tabor
Rodil se je kuhar JOŽEF TURIN
Jožef Turin se je rodil 18. marca 1906 na Cigonci in se kasneje preselil v Loznico (Srbija).
Nemci so ga prijeli v Beogradu (Srbija) in ga 6. marca 1943 internirali v koncentracijsko taborišče Mauthausen (Avstrija), od tam pa so ga prestavili v taborišče Hartheim (Avstrija), kjer je bil 30. septembra 1944 usmrčen.
VIR: biografski-sb.si
Rodil se je urar in fotograf JOSIP PELKO
Josip Pelko, urar in fotograf, ki je deloval v Slovenski Bistrici v času med obema vojnama, se je rodil 18. marca 1881 v kmečki družini v Kostrivnici v občini Rogaška Slatina.
Bil je član Zadruge fotografov v Ljubljani, kjer je na seznamu članov pod tek. št. 110, z dne 16. novembra 1929. Verjetno pa je opravljal fotografski poklic že pred tem datumom. Na podlagi obrtnega zakona iz leta 1931 je prejel nov obrtni list z dne 17. marca 1931.
Sprva se je učil spretnosti pri obnovi cerkvenih fresk in oltarjev, pozneje pa se je v Šmarju pri Jelšah izučil urarske obrti. Urarsko obrt je najprej opravljal v Poljčanah, nato v v Mariboru, nakar je bil vse od leta 1907 urar Slovenski Bistrici.
Fotografija mu je bila dodatna dejavnost, uradno dovoljenje je imel le za pokrajinsko fotografijo, kar dokazuje ohranjena legitimacija z dne 20. januarja 1933. To pomeni, da ni imel ateljeja za portretiranje.
Sicer pa je Pelko izdeloval stoječe stenske ure in razna specialna orodja. Izdelal je tudi maketo ure v obliki gradu. Notranjost je predstavljala miniaturen interier urarske delavnice. Na ohišje je pritrdil figure, ki so se premikale ob različnih časovnih intervalih. Postavljena je bila v izložbi njegove urarske delavnice na Glavnem trgu (sedaj Trg svobode, op. ur.) in bila prava zanimivost za Bistričane, predvsem za otroke.
Josip Pelko je umrl leta 1962 v Slovenski Bistrici.
VIR: biografski-sb.si
