AKTIV KMEČKIH ŽENA ČREŠNJEVEC

Aktiv kmečkih žena Črešnjevec, ki deluje v okviru društva Kmetic Slovenska Bistrica, je oktobra obeležil 30 let delovanja. Glavna pobudnica ustanovitve aktiva je bila FRANCKA RAJH, ki je jeseni leta 1992 s pomočjo svetovalne službe za kmečko družino iz Slovenske Bistrice želela na Črešnjevcu povezati žene in dekleta ter jim obogatiti vsak dan. Aktiv je že od samega začetka razvijal razne dejavnosti, predvsem pa je potekalo izobraževanje in druženje članic. Tako so prirejali kuharske tečaje, urejali cvetlične aranžmaje, gojili ljudsko petje, pripravljali skeče, organizirali izlete... Danes Aktiv kmečkih žena Črešnjevec šteje 14 članic različnih starosti, kar prispeva k izmenjavi različnih izkušenj in spretnosti in ima velik socialni pomen za podeželski prostor. Članice želijo tudi v prihodnje aktivno ustvarjati, obujati kulturno dediščino, lokalne običaje, želijo se družiti ter učiti. Njihov program dela temelji predvsem na izobraževanju, druženju in promociji. Delovanje aktiva pa je skozi vsa leta vidno tudi širše, saj v kraju ni prireditve, na kateri ne bi sodelovale, bodisi s kulinaričnimi dobrotami, ali pa pevskim nastopom. Nekatere prireditve so že stalnica in sicer: Črešnjevec poje in pleše, srečanje starejših krajanov, večer ljudskega petja. Občasno sodelujejo tudi na razstavi in ocenjevanju Dobrot slovenskih kmetij na Ptuju, redno pa na prireditvi Podobe bistriških domačij. Članice aktiva sodelujejo tudi z Osnovno šolo dr. Jožeta Pučnika na Črešnjevcu, kjer so nepogrešljiva pomoč pri prenašanju znanj in izkušenj na mlajše generacije. Za svojo aktivnost in prizadevnost je aktiv kmečkih žena prejel različna priznanja in pohvale, kar jih vzpodbuja pri njihovem ustvarjalnem delu.

PLANINSKO DRUŠTVO SLOVENSKA BISTRICA

115 let po tem, ko so štirje srčni možje iz Bohinja stopili na naš najvišji vrh, Triglav, so v Ljubljani ustanovili Slovensko planinsko društvo, ki je bilo neke vrste centrala za podružnice, ustanovljene po vsej slovenski pokrajini. Tudi v Slovenski Bistrici so začutili potrebo, da ustanovijo svojo podružnico. Zato so se 24. 6. 1922 zbrali najbolj navdušeni tukajšnji planinci in ustanovili planinsko društvo. Takoj ob začetku je društvo štelo 62 članov. Skozi zgodovino se je Planinsko društvo Slovenska Bistrica, kljub nekajkratnim težavam, ves čas razvijalo in raslo. Članice in člani društva so planinsko aktivni in delovni, kar dokazujejo s številnimi aktivnostmi, ki jih izvajajo, od urejanja in označevanja planinskih poti, varovanja in skrbi za ohranjanje narave in okolja, organiziranja planinskih taborov, do dela z mladimi in prenašanja planinskega izročila in vrednot na bodoče rodove. In, seveda, osnovne aktivnosti - organiziranja in vodenja planinskih izletov, kjer tako občanom, kot ostalim ljubiteljem narave in pohodništva, ki se jim na izletih pridružijo, omogočajo varno gibanje in spoznavanje ter odkrivanje lepot čudovitega gorskega sveta. Bistriški planinci pa v zadnjih letih sodelujejo tudi pri različnih projektih, ki potekajo v okviru Občine Slovenske Bistrica. Tako je bila z njihovo pomočjo v celoti urejena brunčana pot med Osankarico in Črnim jezerom in še naprej proti Trem kraljem. Urejena je bila okolica Črnega jezera. Ves čas pa tudi skrbijo, da je varna in prehodna učna pot skozi sotesko potoka Bistrica – Bistriški vintgar… V zadnjih mesecih pa, skupaj z Občino Slovenska Bistrica in Razvojno informacijskim centrom sodelujejo tudi pri ureditvi interpretacijskega in informacijskega centra v novo nastajajočem planinskem domu pri Treh kraljih na Pohorju, s pomočjo katerega bodo

lahko različnim generacijam obiskovalcev na nekoliko drugačen način približali naravne vrednote in kulturno dediščino Pohorja, prepoznali njeno vrednost, ter ju tako ohranili tudi za prihodnje rodove. Vsi vemo, da za planince velja, da so dobri, vztrajni in prijazni ljudje, ki jih združuje ljubezen do narave in gora, pa tudi dobra volja. Osvojen novi vrh pa navda s posebnim navdušenjem in napolni z zadovoljstvom in z novim elanom. V lanskem letu so potekale številne aktivnosti, s katerimi je  planinsko društvo Slovenska Bistrica obeležilo svoj visoki jubilej. Zato naj bo tudi Nagrada oz. priznanje Občine Slovenska Bistrica kot pečat vsem dogodkom ob visokem jubileju, ki ste ga praznovali ter vzpodbuda in nov elan za prihodnje stoletje...

STANISLAV MLAKAR

Stanislav Mlakar je svoje otroštvo preživel v Litiji, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo. Po končani kadetski šoli za miličnike je leta 1976, pričel z delom miličnika v Slovenski Bistrici. Ob delu je študiral na Pravni fakulteti v Ljubljani in leta 1989 tudi diplomiral. Je pravnik, policist, vojni veteran, organizator manevrske strukture narodne zaščite, do lanskega leta pa je bil tudi podžupan Občine Slovenska Bistrica. Avgusta 1984 je kot mlad miličnik prevzel vodenje takratne Postaje milice Slovenska Bistrica, saj je dan pred tem zaradi nesreče na strelišču umrl takratni komandir te postaje. Bil je postavljen pred resno življenjsko preizkušnjo, kako kot mlad miličnik voditi in organizirati zagotavljanje varnosti ljudi in njihovega premoženja v naši občini. To mu je uspelo in je na tem delavnem mestu vztrajal vse do začetka vojne za Slovenijo. Pred pričetkom vojne za Slovenijo je v Slovenski Bistrici, kot vodja modre linije, organiziral manevrsko strukturo narodne zaščite in bil prisoten na tajnih sestankih s predstavniki Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo in Republiškega sekretariata za notranje zadete ter organizatorjem zelene linije v Slovenski Bistrici majorjem Marjanom Streharjem. Kasneje je bil premeščen v Maribor, kjer je v samem mestu Maribor in ob državni meji organiziral delo policistov v času agresije Jugoslovanske armade.

Je prejemnik državnega odlikovanja častnega znaka svobode Republike Slovenije za izjemne zasluge  pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije, prav tako pa je prejel tudi zlati znak osamosvojitve s strani Policijskega veteranskega združenja Sever Slovenije za dejavnost pri zaščiti demokratičnih procesov v Republiki Sloveniji, pripravi in aktivnostih v vojni za osamosvojitev Republike Slovenije. V mariborski policijski upravi je opravljal različne naloge, predvsem na področju zagotavljanju varnosti na javnih prireditvah. V letih od 1992 do 2006 je vodil varovanja izjemno zahtevnih domačih in mednarodnih športnih prireditev, ki so potekale v Mariboru na stadionu Ljudski vrt, na snežnem stadionu pod Pohorjem in v športni Dvorani Tabor. Izjemno nalogo je opravil, ko mu je bilo zaupano vodenje varnosti na prireditvenem prostoru na Betnavski poljani v Mariboru in ob Letališču v Mariboru v letih 1996 in 1999, ko je Slovenijo obiskal papež Janez Pavel II. Za pomembne uspehe pri zagotavljanju varnosti je s strani Ministrstva za notranje zadeve R Slovenije je prejel, bronasti, srebrni in zlati znak zaslug za varnost. Do leta 2006 je opravljal delo v raznih službah Ministrstva za notranje zadeve RS, za tem pa do leta 2009 opravljal tudi delo vodje pravne službe v podjetju Protect d.o.o., Maribor.

Stanislav Mlakar je bil dva mandata član sveta Krajevne skupnosti Vrhole Preloge, leta 2006 pa je bil zaradi uspešnega vodenja civilne iniciative, ki je bila ustanovljena za izvedbo prepovedi vožnje težkih tovornjakov po državni cesti na relaciji Celje - Maribor, tudi prvič izvoljen v Občinski svet Občine Slovenska Bistrica. Od leta 2010 je bil v treh mandatih vključen kot podžupan Občine Slovenska Bistrica v večino pomembnih nalog in projektov, ki so se v tem času izvajali v naši občini. Izpostaviti je potrebno predvsem njegove pobude in vsebinske zamisli pri načrtovanju cestne infrastrukture, prometne ureditve, pretočnosti prometa na širšem območju občine, izgradnje potrebnih površin za pešce ter vertikalne in horizontalne prometne signalizacije. V ospredju njegovega dela so bili predvsem okoljevarstveni projekti, skrb za čisto in zdravo življenjsko okolje ter prizadevanja za osebno varnost naših občanov. Je tudi član programskega sveta Fakultete za varnostne vede in predavatelj pri Zbornici RS za razvoj slovenskega zasebnega varovanja. Tudi na podlagi teh vključevanj in skupnih raziskav je leta 2013 skupaj s Fakulteto za varnostne vede, Policijo, redarsko službo in zasebnimi varnostnimi službami zastavil in vodil v mestu Slovenska Bistrica inovativen projekt pod imenom »Varovana soseska« po principu delovanja angleških varnostnih organov. S takšnim načinom delovanja in sodelovanja teh služb je želel doseči še večjo varnost naših prebivalcev. To jim je uspelo, saj je bil ta projekt nagrajen s strani Inštituta za korporativne varnostne študije Slovenije, Občina Slovenska Bistrica pa je bila za leto 2015 proglašena za najvarnejšo občino v Sloveniji.

Bil je pobudnik in je tudi sodeloval pri organizacijah pomembnih usposabljanj in vaj na področju zaščite in reševanja. Vedno je zelo vesel vseh sredstev ter opreme gasilskih in reševalnih služb, slednje pa usmerja k njihovemu še večjemu usposabljanju in izobraževanju, kako ta sredstva tudi čim bolje uporabljati v primeru različnih naravnih in drugih nesreč. To se je pokazalo za zelo potrebno tudi ob žledolomu v letu 2014, ki je takrat zelo prizadel tudi našo občino. Za svoje delo je od Občinske gasilske zveze Slovenska Bistrica prejel Občinsko gasilsko priznanje l. stopnje, s strani Republiškega štaba za civilno zaščito pa bronasti znak civilne zaščite R Slovenije za dosego pomembnih rezultatov na področju zaščite in reševanja ljudi in premožen a ter širjenja varnostne kulture. Kot predsednik Varnostnega sosveta Občine Slovenska Bistrica si je prizadeval za vzpostavitev še večjega medkulturnega dialoga in za čim lažje ter uspešno prilagajanje tujcev, ki živijo v naši občini. Potrebo po deficitarni delovni sili v Sloveniji in obogatitvi kulturnega prostora, ki ga tujci vnašajo v lokalno okolje je osvetlil preko dveh odmevnih javnih tribun in preko večjega števila okroglih miz, tudi v sodelovanju z bistriškimi javnimi ustanovami, državnimi inštitucijami in mediji. Na podlagi teh razprav, ki so bile usmerjene predvsem v iskanje načinov, kako tujcem pomagati za njihovo čim hitrejše in čim bolj prijazno prilagajanje v življenjsko okolje, je bistriški občinski svet podal Vladi R Slovenije več pobud za spremembo zakonodaje na tem področju. Kot poseben dosežek vseh teh prizadevanj je potrebno izpostaviti, da se je, ne samo v Slovenski Bistrici, temveč tudi drugje po Sloveniji, zagotovilo še dodatno število ur poučevanja slovenskega jezika za tujce v vse slovenske osnovne šole.

Bil je vez pri usklajevanju aktivnosti na področju varnosti ljudi, njihovega premoženja ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami med vodstvom lokalne skupnosti, Policijo, Medobčinskim inšpektoratom in redarstvom ter štabom za civilno zaščito. V času razglasitve epidemije Covid-19 je deloval v razširjenem vodstvu Občinskega štaba za civilno zaščito ter s svojimi predlogi in delom prispeval k izpolnitvi vseh varnostnih nalog in kriterijev, ki jih je pred izvajalce na lokalnem nivoju postavljala zdravstvena stroka. Enotnosti, zbranosti in preudarne medsebojnem dialogu članov štaba civilne zaščite, v katerem so bili tudi zdravstveni delavci in predstavniki doma za starejše, se je potrebno zahvaliti, da posledice tega zahrbtnega virusa niso bile še hujše. Zelo pomemben je njegov prispevek in aktivna vloga v društvenih dejavnostih v občini, kakor tudi v Krajevni skupnosti Vrhole Preloge, v športnih društvih, v zvezi društev upokojencev in v veteranskem društvu Sever. Ob omenjenem državnem odlikovanju, pa je najbolj ponosen na naziv »Častni krajan«, ki so mu ga leta 2017 podelili njegovi sokrajani iz Krajevne skupnosti Vrhole Preloge. Njegovo 16 -letno delo v Občinskem svetu Občine Slovenska Bistrica in njegova življenjska vizija sta bila vedno usmerjena k vsestranski pomoči ljudem, njihovemu povezovanju in sožitju.

MARJAN PIPENBAHER

Marjan Pipenbaher se je rodil v Ljubljani leta 1957. Osnovno šolo je obiskoval v Slovenski Bistrici, srednjo pa na II. gimnaziji v Mariboru. Diplomiral je leta 1981 na Fakulteti za gradbeništvo v Mariboru, kjer je tudi nadaljeval s podiplomskih študijem. Leta 1980 se je zaposlil v Gradisovem projektivnem biroju, kjer je sodeloval pri projektiranju več velikih mostov in viaduktov, ki jih je izvedlo podjetje Gradis v Sloveniji in tujini. V obdobju od 1984 – 1990 je deloval tudi na Fakulteti za gradbeništvo kot asistent pri predmetih Statika linijskih konstrukcij, Masivne konstrukcije in Prednapeti beton. Leta 1990 je skupaj s partnerjem Viktorjem Markljem ustanovil Inženirski biro Pointing, kjer je zaposlen kot vodilni projektant in direktor družbe. Mednarodno renomiran inženirski biro se ukvarja predvsem s projektiranjem zahtevnih mostov, globokih temeljenj, stolpnic in ostalih zahtevnih inženirskih objektov. Leta 2002 je ustanovil še specializirano inženirsko konzultantsko podjetje Pipenbaher inženirji, ki je specializirano za projektiranje mostov velikih razponov in ostalih zahtevnih inženirskih objektov, izvedbo specialnih nelinearnih dinamičnih analiz, projektiranje potresnih izolacij, globokih temeljenj ter geotehničinih in drugih analiz. Marjan Pipenbaher je avtor in odgovorni projektant preko 200 večjih mostov in viaduktov doma in v tujini, med njimi tudi največjega slovenskega viadukta Črni Kal, Viadukta Peračica, dveh mostov preko reke Drave,  najvišjega in preko 1000 m dolgega železniškega mostu v Izraelu – t.i. Bridge No. 10, Viadukta Oued Menar v Alžiriji…. Je tudi avtor projektnih zasnov, odgovorni projektant ali neodvisni revident več mostov z velikimi razponi in s poševnimi zategami, med drugimi tudi:

▪ mostu Millennium s poševnimi zategami preko reke Morače v Podgorici

▪ dveh mostov preko reke Eufrat v Turčiji

▪ mostu Izmir bay bridge, preko morskega zaliva v Turčiji ter

▪ avtor in odgovorni projektant mostu Pelješac, ki predstavlja enega izmed 5-ih največjih in izvedbeno najzahtevnejših evropskih mostov.

Marjan Pipenbaher je avtor preko 150 strokovnih in znanstvenih člankov, objavljenih v domači in tuji strokovni literaturi ter avtor preko 50 ekspertiz in neodvisnih revizij. Je tudi predavatelj na Fakulteti za gradbeništvo v Mariboru, kjer je bil mentor, somentor pri preko 20 diplomskih/magistrskih nalogah s področja prenapetih betonskih konstrukcij in mostov. Je pooblaščeni projektant in revident z licencami slovenske in hrvaške inženirske zbornice ter član številnih domačih in mednarodnih strokovnih združenj:

▪ Izredni član Inženirske akademije Slovenije

▪ Član Inženirske zbornice Slovenije

▪ Član Združenja za beton Slovenije

▪ Član IABSE – oz. Mednarodnega združenja za mostove in konstrukcije

▪ Član FIB – oz. Mednarodne zveze za strukturni beton

▪ Član ACI – oz. Ameriškega inštituta za beton

Prejel je več nagrad na domačih in mednarodnih natečajih, med njimi tudi:

▪ 1994: 2. nagrado na javnem natečaju za projekt mostu preko reke Drave v Mariboru

▪ 1999: 1. nagrado na mednarodnem natečaju za most Verige preko zaliva Boke Kotorske v Črni gori

▪ 2002: 1. nagrado na natečaju za projektno rešitev viadukta Črni kal na avtocesti Ljubljana – Koper,

▪ 2004: 1. nagrado na natečaju za ločni most preko reke Vipave v Renčah

▪ 2005: 2. nagrado na javnem natečaju za projekt mostu preko Drave na Ptuju

▪ 2006: 1.nagrado (soavtor) na mednarodnem natečaju za most preko Save v Beogradu

▪ 2014: 2. nagrado na mednarodnem natečaju za projekt mostu preko reke Donave v Linzu, Avstrija

▪ 2017: 1. nagrado na javnem natečaju za brv za pešce čez reko Krko pri Irči vasi

▪ 2018: 1. nagrado na javnem natečaju za avtocestni most preko reke Krke na avtocesti A2 Ljubljana – Obrežje pri Novem mestu

▪ 2018: Nagradni odkup natečajne rešitve na mednarodnem javnem natečaju za projekt novega mostu preko reke Donave v Budimpešti

▪ 2019: 1.nagrada na javnem natečaju za most za pešce in kolesarje čez Ljubljanico

▪ 2022: 1. nagrado na javnem natečaju za cestni most in most za pešce preko reke Krke na Zahodni obvoznici Novega mesta

Za svoje strokovno in raziskovalno delo ter pedagoško delo na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, je Marjan Pipenbaher prejel več domačih in tujih priznanj, med njimi tudi:

▪ 1999: ECCS Evropsko nagrado za jeklene konstrukcije / za Most za pešce in kolesarje preko reke Drave na Ptuju

▪ 2004: Zlato plaketo Univerze v Mariboru za izjemne dosežke na področju projektiranja gradbenih konstrukcij in kakovostno delo na pedagoškem področju

▪ 2004: Nagrado Inženirske zbornice Slovenije za izjemne inženirske dosežke

▪ 2006: Priznanje družbe DRC za raziskave v cestni in prometni stroki za izjemne inženirske dosežke na področju projektiranja premostitvenih objektov in velik prispevek pri razvoju cestne stroke

▪ 2010: mu je Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Maribor – podelilo Priznanje – oz. Naziv Inženir leta

▪ 2013: Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Maribor – podelilo Naziv Častni član za izjemne dosežke na področju razvoju gradbeništva

▪ 2017: je prejel Nagrada Inženirske zbornice Slovenije za večkratne izjemne inženirske dosežke

▪ 2017: Nagrada izraelskega združenje gradbenih inženirjev za izjemne dosežke na področju izvedbe infrastrukture – mostov / za projekt Železniškega mostu - Bridge no. 10 na novi hitri železniški progi Tel Aviv - Jeruzalem

▪ 2018: mu je Odbor Republike Slovenije za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke na področju znanstveno – raziskovalne in razvojne dejavnosti podelil /Državna nagrada - Puhovo nagrado za vrhunske dosežke na področju projektiranja

▪ 2019: mu Inženirske zbornice Slovenije – podelitev nagrada Jožefa Mraka za inovativnost na področju graditve objektov – za Most Pelješac

▪ 2021: prejme Nagrado Častnika Finance za posebne dosežke v gospodarstvu

▪ 2022: mu Hrvaška zbornica gradbenih inženirjev: podeli Nagrada KOLOS za izjemne dosežke v inženirski stroki – za projekt Pelješki most

▪ 2022: prejme Visoko državno odlikovanje Srebrni red za zasluge za izjemne dosežke v projektiranju in izgradnji velikih mostov v slovenskem in evropskem prostoru.

▪ 2022: Najvišje akademsko priznanje - Častni doktorat Univerze v Mariboru za izjemne dosežke na področju razvoja novih konstrukcijskih zasnov mostov, projektiranja in izgradnje najzahtevnejših mostov v evropskem in svetovnem merilu, s čimer je prispeval tudi k večanju ugleda Univerze v Mariboru.

▪ 2022: Nagrado inženirske zbornice Slovenije za inženirsko odličnost.

▪ 2023: prejme naziv - Delova osebnost leta 2022, ki ga podeljuje častnik Delo.

Marjan Pipenbaher je v vsem tem času s svojim znanjem in delom ter s svojimi izjemnimi dosežki pri projektiranju in izgradnji velikih mostov, tako v Sloveniji, kot tudi v svetu, izjemno prispeval k uveljavljanju Občine Slovenska Bistrica doma in v svetu.