Simpozij je pripravil Inštitut dr. Jožeta Pučnika v sodelovanju s Konrad Adenauer Stiftung, Evropsko platformo spomina in vesti ter občino Slovenska Bistrica. Zbrane je pozdravila in nagovorila dr. Andreja Valič Zver, predsednica Sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika in poudarila, da so skozi stoletja našo civilizacijo hromili različni totalitarni in avtoritarni režimi in da se zdi, da se zgodovina vedno bolj ponavlja.
Zbrane je nagovoril župan občine Slovenska Bistrica, dr. Ivan Žagar: »V veliko zadovoljstvo mi je, da tudi letos na bistriškem gradu gostimo 14. Pučnikov simpozij. Prav Pučnikovo vizionarstvo in osebno mesto v državni zgodovini ter osamosvojitvi Slovenije je odločilno prispevalo, da so Slovenci z lastno državo izpolnili svoje želje. Zato je pomembno, da gojimo spomin nanj tudi v zgodbi, kot je današnja, saj živimo v času, ko smo postavljeni pred velike dileme in ko bomo morali najti način, da jih bomo znali in zmogli uravnotežiti. Ob tem pa naj nam bo v vodilo tudi misel dr. Pučnika: »Mislim, da življenje odkriva neskončno možnosti in vsaka generacija najde svojo vizijo; slovenski narod jo bo gotovo tudi našel, kajti sicer bo izginil. Sicer ga ne bo več. Prepričan sem, trdno sem prepričan, da jo bo našel in da bomo ostali tudi v Evropi in da bomo svojo identiteto ne le ohranili, temveč tudi izgrajevali.« Želim vam uspešen simpozij ter prijetno počutje med nami v Slovenski Bistrici.«
Okrogla miza z naslovom Nova kulturna vojna: Grožnja naši civilizaciji? je poudarjala temo kulturnega marksizma. V razpravi so sodelovali dr. Matevž Tomšič (sociolog, univerzitetni predavatelj in publicist), dr. Žiga Turk (informatik, bivši minister, univerzitetni predavatelj in publicist), dr. Andrej Fink (pravnik za področje teorije o državi, ustavnega in mednarodnega prava ter mednarodnih odnosov), dr. Dimitrij Rupel (sociolog, prvi zunanji minister Vlade RS in publicist) ter Janez Janša (predsednik SDS, večkratni minister in predsednik vlade RS).
Na dogodku so premierno predstavili tudi knjigo mag. Igorja Omerze: Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA, Jože Pučnik – Psevdomarksist.
Ob koncu simpozija so podelili tudi Pučnikovo plaketo, ki jo je prejel akademik, dr. Janko Kos. V njegovem imenu je Franc Cukjati, predsednik Zbora za republiko, prevzel nagrado.
Jože Pučnik - Politični oporečnik, vizionar in narodni buditelj
Pučnik se je rodil 9. marca 1931 v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici. Njegov politični aktivizem se je začel kmalu po tem, ko je leta 1958 diplomiral na filozofski fakulteti. Takratne komunistične oblasti so ga zaradi kritičnega pisanja v Reviji 57 aretirale in obsodile na devet let zapora. Po petih letih so ga oblasti pogojno izpustile, nato pa dve leti kasneje ponovno aretirale zaradi ponovnega kritičnega pisanja v reviji Perspektive. Oblasti so mu prav tako odvzele akademske nazive, ki jih je ponovno pridobil v Nemčiji, kamor se je odpravil po prihodu na prostost.
V obdobju demokratičnega prebujanja znotraj komunističnega režima se je vrnil v Slovenijo in postal ena ključnih osamosvojitvenih osebnosti. Leta 1987 je bil eden od avtorjev 57. številke Nove revije, ene najpomembnejših publikacij v zgodovini Slovenije. Postal je tudi predsednik Demokratične opozicije Slovenije (Demos), ki je osamosvojitev Slovenija tudi izpeljala.
Leta 1990 se je kot kandidat Demosa na volitvah za predsednika predsedstva spopadel z Milanom Kučanom, zadnjim predsednikom komunistične partije Slovenije, a je spopad izgubil. Maja 1992 je bil v Drnovškovi vladi podpredsednik vlade. Leta 1997 se je umaknil iz aktivne politike, obdržal pa mesto častnega predsednika SDS.
Jože Pučnik je umrl leta 2003 v Nemčiji. Pokopali so ga v njegovem domačem kraju Črešnjevec pri Slovenski Bistrici. Pogreba se je udeležila množica ljudi. (Vir: Wikipedija)
Amadeja Mlakar
