Na tržnici so se poleg drugih lokalnih ponudnikov sadja in zelenjave, predstavljali številni čebelarji s svojimi izdelki, manjkal ni niti bistriški medičar Beno Kolarič, predstavilo pa se je tudi čebelarsko društvo Slovenska Bistrica, ki bo prihodnje leto praznovalo 100-letnico delovanja, za najmlajše pa so pripravili delavnico poslikave panjskih končnic.
Najmlajši so spoznavali umetnost poslikave panjskih končnic
Na ogled so postavili tudi panj, ki ga Zavod za kulturo hrani v svoji etnološki muzejski zbirki. »Panj je star okoli 100 let in je s področja Pohorja. Takšne so izdelovali nekoč. Spleten je iz šibja ter obdan z glino in s kravjeki,« je pojasnila etnologinja Uršula Pipenbaher. Ob panju pa so najmlajši lahko ustvarjali svoje panjske končnice. »Pripravili smo lesene deščice, otroci pa z barvami nanje ustvarjajo svoje motive,« je povedala Mateja Lešnik. »Panjska končnica je poslikana deščica, ki zapira oziroma končuje panj kranjič. Poslikani panji so bili na Slovenskem v splošni rabi ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja. Prve poslikane panjske končnice pa so se pojavile v drugi polovici 18. stoletja, v 19. stoletju pa se je umetnost slikanja končnic na Slovenskem močno razmahnila in na začetku 20. stoletja z izumiranjem kranjičev polagoma zamrla,« je razložila Uršula Pipenbaher.
Na grajskem dvorišču se je predstavilo tudi Čebelarsko društvo
Tudi v Slovenski Bistrici ima »poezija kmetijstva«, kakor v Sloveniji tudi poimenujemo čebelarstvo, dolgoletno in bogato tradicijo. »Čebelarsko društvo ima v Čebelarskem centru na Zgornji Bistrici vsako nedeljo od 15h do 20h dan odprtih vrat, kjer si lahko obiskovalci ogledajo pot medovitih rastlin, skalnik, malo večji opazovalni panj, muzej, knjižnico, v trgovinici pa lahko kupijo izdelke članov čebelarskega društva. V kratkem pa bo končan tudi apiterapevtski čebelnjak,« je povedal član čebelarskega društva Matevž Tomažič.
Čebelarsko društvo še vedno zbira eksponate za muzejsko zbirko
Čebelarsko društvo je pred kratkim pozvalo ljudi, naj pomagajo pri zbiranju razstavnih eksponatov za obogatitev muzejske zbirke. »Odziv je bil kar dober, ljudje so prinesli precej starih pripomočkov za čebelarjenje, tudi slik … Poziv pa še vedno velja, saj bi radi za prihodnje leto, ko bomo praznovali 100-letnico delovanja društva, obogatili svojo muzejsko zbirko in pripravili zbornik,« je povedal čebelar Matevž Tomažič. Še vedno torej zbirajo opremo, ki so jo v čebelnjakih uporabljali nekdaj, zato prosijo ljudi, naj pobrskajo po svojem čebelnjaku, čebelarski delavnici, podstrešju, knjižnih policah, kjer bi lahko našli predmete, ki jih pri svojem delu ne potrebujejo več in naj jih odstopijo muzeju.
Natalija Sinkovič
