V petek popoldan je iz Slovenke Bistrice v Studenice ljubitelje zgodovine odpeljal avtobus. Potniki so se pridružili zbrani množici pred studeniškim samostanom, kjer je potekal prvi del bogatega kulturnega programa. Povezovala ga je Zdenka Detiček Opič. Domačine, ljubitelje kulture, zgodovine in dediščine, predstavnike muzejev, društev, fakultet in druge je sprejela dr. Simona Kostanjšek Brglez, vodja projekta revitalizacije studeniškega samostana. Popeljala jih je skozi bogato zgodovino samostanskega kompleksa, ki je v teku stoletij menjal več lastnikov, dokler ga ni lansko leto kupilo mariborsko podjetje Enertec, ki se je lotilo nujno potrebne in obsežne prenove. V samostanski cerkvi so zbrani tako prisluhnili predavanju, ki je osvetlilo vzroke za nastanek sprva špitala, nato ženskega samostana, spoznali so kiparska in slikarska dela najpomembnejših spodnještajerskih baročnih umetnikov ter arhitekturni razvoj kompleksa, ki je svojo končno podobo dobil v 17. stoletju ter jo obdržal do osemdesetih let 18. stoletja, ko je deloma pogorel. Do danes nas je tako pričakal v precej okrnjeni obliki, o nekdanji mogočnosti pa pričajo grafične upodobitve in nekaj ohranjenih spolij, ki govore o visokogotski gradbeni fazi. Po predavanju so se obiskovalci skupaj sprehodili skozi trg do nekdanje osnovne šole, v kateri ima prostore Turistično društvo samostan Studenice. V predavalnici je zbrane najprej pozdravila županja Občine Poljčane dr. Petra Vrhovnik, ki se je v nagovoru dotaknila tudi kmetijstva in nezavidljivega položaja kmetov v sodobnem času. Sledeči predavanji sta se posvetili kmečkim uporom, zlasti uporu leta 1573, ki je zaznamoval tudi širše slovenjebistriško območje, vključno s Studenicami in bližnjimi Makolami. Kot je povedala prva predavateljica, dr. Kostanjšek Brglezova, so na posesti samostana v Studenicah kmečki nemiri in upori potekali vse od prvega vseslovenskega kmečkega upora leta 1515 pa do sredine 17. stoletja.

Osnovna zahteva, ki je sploh pripeljala do nemirov, je bila ta, da naj zemljiška gospoda od podložnikov ne terja več, kakor je bilo do tedaj v navadi. To zahtevo so izražali v klicu po stari pravdi. Klicu so se pridružili tudi studeniški podložniki. Izvedeli smo, da so bili že v 17. stoletju dogodki tudi zabeleženi; kratko zgodovino uporov je namreč leta 1654 napisala ena od prioric samostana, Uršula Patačić. Omenjena je upodobljena na znameniti polkrožni sliki, ki jo danes najdemo na nunskem koru. Na njej so poleg Križanja z Marijo in Janezom Evangelistom upodobljene takratne studeniške redovnice, ki so tudi poimensko navedene. Sosednje zemljiško gospostvo je bilo štatenberško. O njem in o uporu ter povezavi Štatenberga z uporom je spregovoril profesor zgodovine in geografije Boris Hajdinjak. Na Štatenbergu v Starem Gradu, kjer so danes le še ruševine, je v času hrvaško-slovenskega upora gospodoval Franc Tahy, ki je bil samostanu neprijeten sosed, predvsem pa je bil neusmiljen do kmetov, zlasti hrvaških, kar je bil pravzaprav tudi eden od povodov za upor. Predavatelj je osvetlil dogajanje v uporu, položaj tukajšnjih kmetov, položaj in pomen Tahy-ja in njegovih sinov ter sorodnikov njegove žene, ki je izhajala iz pomembne hrvaške rodbine Zrinski. Njen grb je vzidan v fasado zvonika makolske župnijske cerkve. Izvedeli smo tudi, da je upor doživel velik odmev ob 400. obletnici leta 1973. Ne le v obliki predavanj in člankov, ampak tudi v filmski produkciji, likovni umetnosti in glasbi, kar je danes skoraj nepredstavljivo. Od številnih prosojnic, ki smo jih videli, je ena najbolj prepoznanih gotovo prosojnica s fotografijo stenske slike Slavka Pengova v preddverju Državnega zbora, ki jo lahko spremljamo tudi v dnevih poročilih. Del stenske slike prikazuje namreč ravno kmečka upora leta 1515 in 1573. Petkov dogodek, ki so ga organizirali podjetje Enertec, Zgodovinsko društvo dr. Jožeta Koropca Slovenska Bistrica in TD samostan Studenice, se je zaključil s prijetnim klepetom in pogostitvijo.

Sobotni dogodek je potekal v nekdanji samostanski cerkvi, zdaj župnijski cerkvi sv. Treh kraljev. Program se je začel s čaščenjem relikvije mučenca iz rimskih katakomb ter nadaljeval z manjšim simpozijem. Pater Janez Sraka je spregovoril o pomenu in vlogi rimskih katakomb, Damijan Tikvič o relikvijah in pomenu čaščenja relikvij v preteklosti in danes, dr. Simona Kostanjšek Brglez pa je predstavila bogate relikviarije in relikviarni oltar sv. Fidelija. Na četrto velikonočno nedeljo, 17. maja 1778, je bilo iz katakomb v Rimu v nekdanjo samostansko cerkev v Studenicah z velikimi častmi pripeljano okostje mučenca, ki so mu v Studenicah dali ime sv. Fidelij. Listina o avtentiki oziroma pristnosti relikvije je bila izdana 20. maja 1778. Za relikvije je bila izdelana imenitna krsta iz lesa in stekla, ki stoji v niši v južni steni cerkvene ladje. Kot smo lahko izvedeli, so jo že v preteklosti občudovali. Gre za izjemen mizarski in kiparski izdelek, posebno vrednost pa ima tudi originalna obleka mučenca, ki je iz časa izdelave krste oziroma relikviarija v sedemdesetih letih 18. stoletja. Dogodek sta organizirala Župnija Studenice in Magdalenski zavod Slovenska Bistrica.