( ISSN 2738-5760 )
UTRINKI ČASA, Foto: Bistričan.si UTRINKI ČASA, Foto: Bistričan.si

19. september

Na današnji dan ... skozi zgodovino Slovenske Bistrice 

  19. septembra 2019 je Štajerc poročal

  TENIŠKI IGRALCI ZA DOBRODELNI NAMEN

Zbrali čez 2600 evrov prispevkov
Teniški igralci dobrodelniTeniški klub Slovenska Bistrica in podjetje Fingušt Mesnine Štajerske sta pred dnevi izvedla 13. Fingušt Taca turnir. Na tradicionalni humanitarni prireditvi, katere se je udeležilo tudi veliko število gostov, so znova zbirali prostovoljne prispevke. Na teniških igriščih v Slovenski Bistrici se je pomerilo več kot sto igralcev, ki so bili razvrščeni v 14 skupin. Vsak par je odigral tri tekme v skupini, 14 zmagovalcev skupin in dva izžrebana drugouvrščena para pa so nadaljevali turnir na izpadanje. Zmagal je par Horvat/Kadivnik, ki je v finalu premagal domačo dvojico Kos/Jurak s 7:6. Horvat in Kadivnik sta v polfinalu s 6:3 slavila proti paru Ačko/Čelan, Kos in Jurak pa sta s 6:1 premagala dvojico Frelih/Gostinčar. Tretje mesto sta osvojila Ačko in Čelan.
Udeleženci so zbrali 2630 evrov prostovoljnih prispevkov, ki jih bodo organizatorji namenili prejemniku potrebnemu pomoči. "Zelo smo zadovoljni. Vzdušje je bilo izjemno, tudi udeležba je bila rekordna. Poleg tega nam je dobro služilo vreme," je povedal Slavko Jurak, ki je skupaj z Jožetom Ačkom vodil tekmovanje. Udeleženci so pojedli 120 litrov kisle juhe iz svinjskih nogic in približno 40 kilogramov polsuhe salame. Družabni del prireditve je poleg Fingušt Mesnin Štajerske podprlo tudi Vinogradništvo Frešer.

VIR: Tomaž Ajd, Štajerc
FOTO: Udeležence je pozdravil tudi Jože Fingušt, direktor Fingušt Mesnin Štajerske (Niko Turk)

  19. septembra 2017 je Večer poročal

  DANES SPREJEM V SLOVENSKI BISTRICI

Sprejem za prepeličaObčina Slovenska Bistrica je v sodelovanju z javnim zavodom za šport, športno zvezo in KK Bistrica 19. septembra 2017 ob 17. uri v športni dvorani v Slovenski Bistrici pripravila sprejem za svojega občana in člana ekipe evropskih prvakov Klemna Prepeliča.

VIR: Barbara Bradač, Večer
FOTO: EPA, Večer

 

  19. september 2016

  PRVA JAVNA RAZPRAVA CELOSTNE OBČINSKE PROMETNE STRATEGIJE

Prva javna razprava o prometni strategijiV ponedeljek, 19. septembra 2016, je Občina Slovenska Bistrica v prostorih Srednje šole Slovenska Bistrica organizirala prvo javno razpravo v okviru celostne občinske prometne strategije.
V sklopu javne razprave je bil predstavljen časovni načrt in aktivnosti ter dosedanje izkušnje in prakse s takšnimi dokumenti v Sloveniji. Pripravo Celostne prometne strategije vodi ožja delovna skupina, ki je sestavljena iz predstavnikov zunanjih izvajalcev in občine. Vanjo so vključene tudi druge institucije in posamezniki.
K razpravi o oblikovanju strategije so vabljeni tudi predstavniki invalidov, starostnikov, društev, javnega prometa, vzgojno – izobraževalnih ustanov, policije, redarstva in drugi.
Proces priprave bo trajal 10 mesecev, tako da je še čas za poglobljene pripombe zainteresirane javnosti. Poudarek je na vzpostavitvi trajnostnega prometnega sistema, ki bo zagotavljal dostopnost do delovnih mest in odpravljal socialno izključenost posameznih skupin prebivalstva, kot so invalidi, starejši in druge ranljive skupine.

VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar

  19. septembra 2015 je Informator poročal

  2. MARIJIN MEMORIAL V LOVLJENJU RIB

Marijin memorialDruštvo invalidov Črešnjevec je v okviru krajevnega praznika KS Črešnjevec v soboto, 19. septembra 2015, na ribniku Farovec organiziralo ribiško tekmovanje v počastitev Marije Mally, zveste članice društva in velike ljubiteljice ribolova.
Zjutraj so se ribiči zbrali v brunarici na ribniku, kjer so se registrirali, se okrepčali in izžrebali štartna mesta. Ribolova se je udeležilo 33 tekmovalcev, poleg domačinov s Črešnjevca še člani invalidskih društev iz Podravja, Prekmurja in Koroške. Ob 9. uri se je ribolov ob ribniku začel. Ribiči so ob prvem ulovu bili navdušeni, a bolj ko se je bližal konec tekmovanja, bolj je bilo čutiti napetost tistih, ki niso imeli sreče z ulovom.
Ob 13. uri je sodnik oznanil konec tekmovanja in začelo se je tehtanje. Po dobri enolončnici, domačem kruhu in gibanici, ki jo je pripravila Tilčka, sta sledili razglasitev najboljših in podelitev pokalov, ki jih je izročil predsednik KS Črešnjevec Peter Žišt.
Čas je hitro mineval. Ko so se prijatelji po uspešnem dnevu poslovili, so si obljubili, da se ponovno snidejo na 3. memorialu. Naj poudarimo, da v ospredju ni bil rezultat, ampak druženje. Vsi so bili zmagovalci.

VIR: Anton Kolar, Informator
FOTO: Informator

  19. september 2013

  MINUTO PROSIM, GOSPODJE!

VEČERS temi besedami je moledoval naš častitljivi jubilant g. Boris Pahor na prireditvi v Cankarjevem domu, ob svoji stoletnici. Da je bila v zagati voditeljica programa, razumem, a da slavljenca ni slišal nastopajoči minister, oprostite, je bilo nekulturno in nespoštljivo do slavljenca. Sram me je bilo pred TV-zaslonom in, upam, tudi večino prisotnih v dvorani. Gornje je le uvod, ki kaže, kako naši politiki, poslanci, taki in drugačni poklicani in samooklicani, ne slišijo nas državljanov; vsi našteti niso sposobni empatije s človekom, z ljudmi, ki so ali smo jih izbrali za takšne in drugačne položaje. Žalostno, a vsak dan bolj resnično! Obljube politikov so eno, žal, dejanja povsem drugo - večina politikov boleha za amnezijo! In dejstva ter naša resničnost: smo na psu, kjer smo bili v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Imamo politike, ki v dvajsetletni zgodovini samostojne Slovenije niso dojeli preproste ekonomske logike, ki pravi, troši toliko, kot ustvariš! Razbohotili smo državo z apartčiki, znotraj katerih mrgoli ljudi z različnimi visokoletečimi nazivi, ki se bogatijo in bohotijo na račun svojih nazivov, zvez in lobijev (žal ne na račun znanja in modrih odločitev!), sprejemajo pa ukrepe, ki državo vodijo v bankrot. Ni jim mar za reveže, ki pri RK, Karitasu, v projektu botrstva in še kje prosijo za svoj košček kruha! Teh ljudi ne poznajo, ne vidijo! In bankirji z vlado na čelu: poroštvo za privatni banki, seveda na račun državljanov, je baje dober signal Evropi. Kaj pa nam, državljanom Slovenije? Mar ni to na neki način legalizacija in stimulacija slabih poslovnih odločitev ali celo nagrada banki, ki je pred tem delila visoke dividende? Obe banki sta varčevalce privabljali z visokimi obrestmi, sedaj pa jih rešujemo davkoplačevalci. Je to tudi nagrada bivšemu guvernerju, ki si je izplačal neizkoriščen dopust, sedaj pa, ker je zasebnik, zadeve ne komentira. To, kako bomo sanirali NLB in NKBM, je seveda še vedno v božjih rokah, ali bolje, kot je utečena praksa, vlada bo breme naložila državljanom. Dvomim, da bo tu naredil red papež Frančišek. Uspelo mu je le v škofijah Slovenije, čeprav nekateri dušni pastirji trdijo, da se "s Cerkvijo in kristjani ne more delati kot s prazno vrečo". Sveta pomagalka, kdo naj torej plačuje za storjene grehe vodij, za njihovo ignoranco in izpeto retoriko, ki ne daje ničesar? Proračunskih sredstev še vedno ne obvladujejo; občine so razmnožili, vse v duhu razvoja podeželja. Vsak hoče ostati na svojem položaju, a funkcij noče nihče opravljati volontersko, častno! A kaj je v naši podalpski deželi čast in delo v korist družbe, njenega razvoja? In tajkuni, menedžerji, pa še kdo: sodni mlini so pričeli mleti, soditi, celo nekaj sodb je izrečenih. A nagrabljeno bogastvo je še vedno v privatnih rokah, ali bolje, preneseno na sorodnike ipd. Zakonodaja pa taka! In kdaj bodo v sodne dvorane vpoklicani nadzorniki in neuspešni bančni direktorji? Delavci so na cestah, lačni, razočarani, samomorilnih misli in dejanj, mi pa se še kar naprej prepričujemo, da zdaj gre zares. Vsaj tako trdi predsednik države (a pet let prepozno!), ki trenutno vzneseno vihra z dvignjeno zastavo na evropskem košarkarskem prvenstvu, ves obsijan z avreolo uspešnosti naših fantov. Korupcija pa še naprej cveti, obsojeni zanjo se pritožujejo, iščejo zarote in strice iz ozadja, raja ali bolje "podrepniki" pa tem nekaterim (zlasti v zadevi Patria) še vedno ploskajo. Kot v deželi Butalcev, imamo državo, ki je nismo vredni, saj je ne znamo voditi! Oprostite, možno je tudi, da smo volivci izbrali neprimerne ljudi! In vroči jesenski ukrepi! V kateri žep bodo dregnili, kje in kako bodo državljane še bolj ponižali? Nekaj je z nami hudo narobe: imamo hiperprodukcijo doktorjev, magistrov ipd., odvisni pa smo od tujega znanja, licenc. Znano je tudi dejstvo, da v osnovnih šolah skoraj desetina učencev potrebuje posebno učno pomoč, kar pomeni manj časa, manj denarja za nadarjene učence. Mladi, drzni in uspešni odhajajo s trebuhom za kruhom, saj doma ni delovnih mest, ni upanja, da bi živeli in izživeli svoje sanje. Mladi in delovno sposobni državljani Slovenije potrebujemo delovna mesta, delo, ne le davkov in novih dajatev. Le če imaš delo in sredstva za preživetje družine, lahko tudi varčuješ. Trdo se nam piše, zlasti še, kot trdi evroposlanec dr. Zver, sociolog, da je slovenska mladina apolitična, da nimamo dovolj kritične mase mladih za prevzem družbenopolitičnih funkcij in odgovornosti (Večer, 10. 6. 2013). A s to trditvijo se ne strinjam! Njega in druge politične veljake javno sprašujem, kako in kje so mlade, uspešne ljudi spustili na volilne liste na prva mesta, kje imajo možnosti raziskovanj, kje lahko opravijo prakso, potrebno za vstop na trg dela? Dokler bo taka gneča za volilne pozicije s strani večnih politikov, dokler bo nezdravo nagajanje med strankami, ki preveč brskajo po pepelu preteklosti in današnjega časa ne živijo niti realno ne zaznajo (denarnice imajo polne, a ne od plačila za delo!), bosta država in narod še naprej ječala, mi pa bomo poslušali politično mantro nacionalnega interesa. Spoštovani gospodje, seveda tudi aktualna premierka na prvem mestu, dovolj je! Če nas ne poslušate in ne slišite, se bo zagotovo zgodilo ljudstvo in to bo vroča politična jesen.

VIR: Milica Klokočovnik, Pisma bralcev, Večer

  19. septembra 2005 je Večer poročal

  PRIREDITEV PRVIČ V CELOTI PRESELILI IZ GRADU

Posebnost letošnjih Podob bistriških domačij je bila razstava nagrajenih kulinaričnih in drugih izdelkov bistriških gospodinj in gospodarjev
Podobe bistriških domačijNa Šmartnem na Pohorju so zaprli letošnje Podobe bistriških domačij. Prireditev so organizirali občina Slovenska Bistrica, občinski razvojno-informacijski center, občinska kmetijsko pospeševalna služba, krajevna skupnost Šmartno in Turistično društvo Jelka s Šmartnega. Letos so Podobe prvič v celoti preselili iz gradu v Slovenski Bistrici.
Predsednik organizacijskega odbora Gabrijel Cintauer je povedal, da bo selitev stalna praksa, saj želijo, da bi Podobe, ki je izključno turistično-kmetijska prireditev, obiskale vse večje kraje v občini. Na devetih Podobah so letos svoje dosežke in pridelke pokazali predvsem kmetje in turistični delavci Šmartnega na Pohorju. V lepo urejenem razstavišču šolske telovadnice so pripravili razstavo kruha, vina, medu, zelišč in drugih dobrot, ki jih premorejo na kmetijah. Posebnost letošnje prireditve je bila razstava nagrajenih kulinaričnih in drugih izdelkov bistriških gospodinj in gospodarjev. Obiskovalci so lahko občudovali kruh, okušali vino in med. V šotoru pa so aktivi kmečkih žena in turistična društva prikazala kmečka opravila: ročno mlačev, pletenje nogavic, izdelovanje preje, ogenj so prižgali kovači, rokodelci pa so izdelovali toporišča, grablje in druga orodja. Dvodnevno prireditev je odprla Irena Majcen, županja občine Slovenska Bistrica, v kulturnem delu otvoritvene ceremonije pa so nastopili tamburaši, harmonikarji, pevci in frajhajmska godba. Svojo razstavo so pripravili tudi šmarski lovci, odprli so jo v lovskem domu na Šmartnem.
Zanimivo je bilo še posvetovanje o razvoju turizma na kmetijah. Livija Kovač Konstantinovič z Gospodarske zbornice Slovenije je udeležencem posvetovanja govorila o trženju izdelkov s turističnih kmetij v Sloveniji in Evropski uniji. Poslušalci njenega predavanja so menili, da bi morali več pozornosti posvetiti vprašanju, kako organizirati turistično kmetijo, da bo lahko svoje izdelke prodala na tuje. Opozorili so tudi na šibko prepoznavnost turističnih kmetij. Za začetek b

VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Pohorski nogavičarki sta svoje nogavice tudi prodajali (Zdenko Kodrič)

  19. septembra 1995 je Večer poročal

  REKA SE JE UMIRILA, LJUDJE POSPRAVLJAJO

Deroči Dravinji tudi v prihodnje (še) ne bo mogoče ubežati
VEČERZadnje poplave, ki jih je v občini Slovenska Bistrica povzročila Dravinja, poplavljali pa so tudi drugi vodotoki, so bile med najbolj uničujočimi v zadnjem obdobju. Čeprav so bile razmere na poplavljenih območjih v petek kritične, mnoge hiše poplavljene, ceste neprevozne, ljudje pa v strahu, je bilo včeraj videti, da so ljudje najnujnejše (in kar so lahko) že postorili in tako omilili posledice zadnjih poplav.
»Bilo je res kritično, a ker Dravinja prav na območju nase občine ni primerno urejena, se lahko ob večjem jesenskem dežju zgodi, da bomo ljudi in njihovo imetje reševali pred vodno ujmo. Zdaj v nevarnosti ni nihče več, tudi ceste so večji del prevozne. Župan dr. Ivan Žagar je že imenoval tri občinske komisije (ena ocenjuje škodo na hišah in gospodarskih objektih, druga na infrastrukturnih objektih in tretja v kmetijstvu), ki na terenu ' ocenjujejo nastalo škodo. Ljudje lahko posledice vodne ujme prijavijo na sedežih svojih krajevnih skupnosti ali kar na občini,« je povedal Danilo Podlesnik, referent za civilno zaščito v občini Slovenska Bistrica.
Kolikšna je skupna škoda, ki jo je povzročilo zadnje deževje, bo v Slovenski Bistrici znano v tednu dni.

VIR: (ps), Večer

  19. septembra 1985 je Večer poročal

  RAZSTAVA

VEČERV razstavnem prostoru Kluba Ijubiteljev likovne umetnosti Slovenska Bistrica je bila od 19. do 27. septembra  1985 odprta razstava likovnih del in risb znanega umetnika Milana Eriča iz Maribora. Po tem datumu bo v klubu skupinska razstava del članov kluba. 20. septembra ob 18. uri pa bosta člana kluba Andrej Skerbinek in Mario Marzidovšek imela predavanje za naslovom »Likovna teorija«.

VIR: M. M., Večer

  19. septembra 1967 je Večer poročal

  V SLOVENSKI BISTRICI NIMAJO TEŽAV Z JABOLKI

Rekorden pridelek sadja v kmetijskem kombinatui - Jabolka in hruške so že razprodane - Novih sto hektarjev ali ne?
VEČERVodja obrata za sadjarstvo in vinogradništvo pri kmetijskem kombinatu v Slovenski Bistrici Ivan Arbeiter, dipl. inž. je povedal, da v tem kraju nimajo nobenih težav s prodajo letošnjega pridelka sadja. Kombinat ima 25 hektarov nasadov jabolk in hrušk, v katerih bodo pridelali okrog 120 vagonov sadja. Kombinat je prodal že ves pridelek.
Po izdelanih načrtih naj bi povečali sadne nasade na okrog 100 hektarih kmetijskih površin, vendar po besedah Ivana Arbeiterja samo tedaj, če bodo v okolici Slovenske Bistrice res zgrajeni skladiščni prostori za ves pridelek.

VIR: dm, Večer

  19. septembra 1965 je Večer poročal

  PROSLAVA PRI BOLNIŠNICI JESEN

Bolnišnica Jesen Jože PKrajevni odbor Zveze borcev Šmartno na Pohorju priredi ob 20. obletnici osvoboditve danes ob 9. uri dopoldne proslavo pri bolnišnici Jesen. V kulturnem sporedu bosta sodelovala KUD Šmartno in šola Šmartno. Iz Slov. Bistrice bo ob 7. uri odpeljal na proslavo avtobus.

VIR: Večer
FOTO: Partizanska bolnišnica Jesen (Jože P.)

 

  19. september 1939

  OBJAVILA JE PESEM

Elizabeta (Cicka) Senekovič s Pragerskega je v Mladem Jutru 19. septembra 1939 na strani 302 objavila pesem »Kralju Petru II.«:
Pragersko kronikaKot solnčni žarki v majskem jutru sijale Tvoje so oči,
obsevane od ljubezni naše že s toliko preizkušnjo še tako mlade dni.
A danes zremo, kako žari življenje v dragih teh očeh
in skrivna vest onim se oglaša, ko 9. okt. 1934 niso spomnili očeh se teh.
Mislili niso, da dorasteš v moža, da otreseš kot kralj strašnega se gorja,
ki doletelo čez mejo Te je takrat, ko jokal ob Tebi brat je brat.
A zdaj, ko rasteš Jugoslaviji v zaščit,
ves narod živeti hoče za Tvoj dobrobit
in Tvoja roka skrbno naj nas vodi po stezah nevarnih,
zaščitnik Tvojega naroda bodi v teh življenja dni viharnih.
Bodi nam zvezda, ki nam sveti, močna skala, kjer stojimo.
Močna roka Tvoja naj nas vodi, bodi nam opor, kjer se držimo.
Tvoja ljubezen nam dušo hrani, Tvoja beseda naj nas poji.
Cilj, h kateremu romamo, to, nam bodi kralj Peter II. Ti.

VIR: Mirko Munda: Pragersko - kronika, str. 255

  19. september 1912

  Rodil se je društveno-politični delavec ALOJZ LURŠAK

Lursak Alojz mljpgAlojz Luršak ml. se je rodil 19. septembra 1912 v Sevnici očetu Alojzu, gostilničarju, in materi Rozaliji, gostilničarki. Imel je še brata Štefana (*1915) in sestro Rozalijo (*1923).
Njegova starša izvirata iz Sevnice, na Pragersko sta prišla leta 1918 iz Maribora, kjer sta oba delala kot gostinca. Takrat sta na Pragerskem kupila gostilno in precej zemlje od Karla Lipautza.
Ko je bil Alojz ml. star trinajst let, je doživel nesrečo z dinamitnim vžigalnikom, ki mu ga je med razstavljanem razneslo v roki. Pri tem je dobil tako hude poškodbe, da sta mu na desni roki manjkala dva prsta.
Bil je aktiven član pragerskega Sokola. Bil je prosvetar društva, leta 1940 je bil izvoljen za starosto društva, igral in režiral je tudi v sokolski igralski skupini.
Že takoj po okupaciji leta 1941 se je pridružil prvi pragerski odporniški skupini, člane naj bi okupatorju izdal njihov sovaščan Herbert Strmšek (po vojni je bil obsojen in usmrčen, op. ur.). Gestapo je osumljene med 24. in 26. septembrom 1941 aretiral in jih šest izmed njih oktobra istega leta ustrelil kot talce. Alojza Luršaka ml. je rešil brat Štefan, natakar v hotelu Orel v Mariboru, kjer so se prehranjevali visoki nemški častniki in funkcionarji. Pregovoril jih je, da je gestapo 24. oktobra 1941 izpustil njegovega brata.
Nemci so pri Luršakovih večkrat naredili preiskave. Pošiljal naj bi jih župan Pragerskega, pronemško usmerjen Jakob Potočnik, a niso nikoli našli ničesar sumljivega ali prepovedanega.
Po dogovoru s partizani iz Obveščevalnega centra Pohorje se je Alojz Luršak ml. leta 1943 zaposlil v skladišču Heimatbunda v Mariboru, da jim je lahko dostavljal obveščevalne podatke ter jih oskrboval z lažnimi osebnimi in drugimi dokumenti.
Od jeseni 1944 je bila v gostilni njegovih staršev nemška pomožna vojaška bolnišnica. Ko je decembra 1944 vanjo dvakrat vdrla partizanska patrulja in odnesla zdravila, sanitetni material in orožje, sta morala zopet posredovati z bratom Štefanom. Okupatorji so jih namreč obdolžili, da so se za napada dogovorili s partizani.
Med vojno, leta 1945, se je poročil s Celjanko Štefanijo, ki je tudi sodelovala pri ilegalnem delu.
Ko so pragerski domoljubi marca 1945 ustanovili pri kmetu Koropcu na Pohorju odbor Osvobodilne fronte (OF), so za sekretarja so izvolili Alojza Luršaka ml. Ko je OF Pragersko 9. maja 1945 prevzela oblast, je kot predsednik krajevnega ljudskega odbora in sekretar OF najprej organiziral očiščevalna in popravljalna dela na šoli ter pripravi šolskih prostorov za pouk.
Alojz Luršak ml. je bil tudi po drugi svetovni vojni eden najaktivnejših družbenopolitičnih delavcev na Pragerskem. Januarja 1946 je bil izvoljen za tajnika Krajevnega ljudskega odbora (KLO) Pragersko. Za tajnika je bil ponovno izvoljen tudi na jesenskih volitvah istega leta.
Alojz Luršak ml. je umrl 13. junija 2004 v Mariboru, kjer je tudi pokopan.

VIR: biografski-sb.si

  19. septembra 1909 je Straža poročala

  SLOV. BISTRICA

StražaOkoliški fantje prirede danes, 19. septembra, na Šentovcu pri Slovenski Bistrici v gostilni gospoda Sparinga prijateljski sestanek. Ob enem bodo igrali tudi eno igro, h kateri vabijo vse prijatelje vesele zabave!

VIR: Straža

  19. september 1859

  Umrl je litograf in založnik JOSEPH FRANZ KAISER

Kaiser suitaJoseph Franz Kaiser se je rodil 1. marca 1786 v Gradcu (Avstrija).
Med letoma 1824–33 je izdal ‘Staro Kaiserjevo suito’ – več listov vedut s skupnim naslovom ‘Litografirani pogledi na mesta, trge in gradove Štajerske,’ med katerimi je tudi suita Slovenske Bistrice iz leta 1832.
J. F. Kaiser je umrl 19. septembra 1859.

VIR: biografski-sb.si

 

Rubriko urejata
 

11pokrovitelj

  • September 19, 2023
Last modified on Tuesday, 19 September 2023 05:25
Rate this item
(2 votes)

Vreme

 
Zvočni posnetek napovedi

komunala

Koledar prireditev

Mon Tue Wed Thu Fri Sat Sun
1
4
6
11
12
13

 Red Simple Travel Blog Banner 1170 200 pik 1170 702 pik

UTRINKI ČASA - Na današnji dan

« September 2023 »
Mon Tue Wed Thu Fri Sat Sun
        1 2 3
4 5 6 7 8 9 10
11 12 13 14 15 16 17
18 19 20 21 22 23 24
25 26 27 28 29 30  

Poišči