Predsednik krajevne skupnosti Maksimiljan Tramšek je zbrane seznanil z novostmi glede projekta družbe Energija na veter, ki na območju Pohorja načrtuje postavitev 56 vetrnih elektrarn, ob 21 na območju Treh kraljev še 14 na območju Frajhajma in 21 na območju Kota na Pohorju. Po njegovih besedah je umik vloge investitorja za gradbeno dovoljenje le pesek v oči, saj naj bi v skladu z novo zakonodajo, ki omogoča hitrejšo izpeljavo projektov, ki so namenjeni proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov, dovoljenja pridobil lažje in hitreje. "Znane so tudi že mikrolokacije, najbližja pa je le slabih 350 metrov od prvega stanovanjskega objekta v naselju Planina pod Šumikom," je povedal Tramšek, ki kot direktor Komunale Slovenska Bistrica obenem opozorja, da je kar 6 vetrnic načrtovanih na vodnih virih: »To pa predstavlja veliko tveganje ne le za občane Slovenske Bistrice, ampak tudi za občane Oplotnice, Kidričevega in občine Rače-Fram, ki pitno vodo dobivajo iz teh virov." Pomembno je omeniti, da nasprotovanje vetrnim elektrarnam na Pohorju ni le stališče krajanov, temveč ga je občinski svet slovenjebistriške občine že na dveh sejah soglasno podprl. Občina od države zahteva, da umeščanje elektrarn izvede prek državnega prostorskega načrta. Po Tramškovih besedah bo le tako mogoče temeljito oceniti vse okoljske in družbene vplive ter v postopek vključiti vse prebivalce, ki bi morali živeti z učinki tega projekta. Od države, ki doslej po njegovih besedah ni imela posluha, pričakuje drugačno ravnanje. Če njihov glas še naprej ne bo slišan, ne izključujejo možnosti javnih protestov in civilne nepokorščine.

Drago Mahorko, vodja civilne iniciative "Za Pohorje brez vetrnih elektrarn", je na zboru predstavil tudi podrobnosti glede trenutnega postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja za 21 vetrnic na območju Treh kraljev in Areha. Rok za podajo mnenj soglasodajalcev se izteče predvidoma do 6. septembra, po neuradnih informacijah pa morda dva tedna pozneje. Mahorko je napovedal, da bodo občine Bistrica in Ruše ter Komunalno podjetje Slovenska Bistrica gotovo podale negativna mnenja o projektu. Civilna iniciativa se namerava pridružiti postopku in opozoriti na vse pomanjkljivosti, ki jih vidijo v projektu. Poleg tega se Mahorko z Alpe Adria Green in društvom Moja Mura posvetuje z odvetniškimi družbami o možnosti vložitve zahteve za presojo ustavnosti nedavno sprejetega zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov.

Mahorko je še napovedal, da je v naslednjih dneh predviden zbor krajanov v Keblju in morda tudi v Šmartnem na Pohorju, če bo predsednica krajevne skupnosti spremenila svoje dosedanje stališče glede projektov. V naseljih Frajhajm in Kalše, kjer so krajevne skupnosti že dale soglasje za postavitev nekaterih vetrnic, bodo poskušali doseči, da se ta soglasja prekličejo, saj jih ni potrdil zbor krajanov.

Na koncu so besedo dobili tudi krajani, ki ne razumejo, kako bodo lahko vetrnice postavljene na območju Nature 2000, opozorili pa so tudi na druge negativne učinke, ki jih vetrnice prinašajo, tudi na hrup.

Ob koncu je Zbor krajanov soglasno sprejel sklep, ki ga bodo posredovali Svetu Krajevne skupnosti Tinje, Občini Slovenska Bistrica, Vladi Republike Slovenije, Ministrstvu za naravne vire in prostor in Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo:

Zbor krajanov Krajevne skupnosti Tinje odločno nasprotuje umeščanju in izgradnji vetrnih elektrarn na območje Krajevne skupnosti Tinje (Vetrno polje Trije Kralji) in Svet Krajevne skupnosti Tinje poziva, da v upravnih postopkih ne poda soglasja k umeščanju in izgradnji vetrnih elektrarn na območje Krajevne skupnosti Tinje (Vetrno polje Trije Kralji).

Obrazložitev:

Sklenjeni in ohranjeni gozdovi Pohorja predstavljajo pljuča za več kot 300.000 okoliških prebivalcev. S posegi za gradnjo načrtovanih vetrnih elektrarn bi se uničilo stoletne pohorske gozdove, ki dajejo kisik, čistijo zrak, zadržujejo prst in v času vse pogostejših ujm varujejo pred plazovi, akumulirajo vodo in s tem zagotavljajo dragocene vire pitne vode, blažijo klimatske ekstreme in zadržujejo vetrove. Z obsežnimi goloseki in presekami, potrebnimi za postavitev ter delovanje vetrnih elektrarn, bi ,odprli' sklenjene gozdove, ti bi zaradi tega postali ranljivejši in neodporni ob vse močnejših vetrovih; obsežni vetrolomi bi tako postali stalnica, gospodarska škoda bi bila izjemna! Ohranjeni gozdovi zagotavljajo številne druge pozitivne učinke: dajejo les za preživetja pohorskih domačij, omogočajo razvoj rekreacije, športa, pohodništva in zelenega turizma, v katerega so bila doslej vložena znatna finančna sredstva tako posameznikov, podjetij in lokalnih skupnosti ter države.

Območje Pohorja je vodni zbiralnik za Pohorce in tudi za pod Pohorjem ležeča mesta ter vasi! Prepredeno omrežje pohorskih vodotokov predstavlja izjemno pomemben vir pitne vode. Z gradbenimi posegi za vetrne elektrarne (zemeljski posegi za temeljenja 200 metrov visokih vetrnih elektrarn!), vključno s posegi za izvedbo infrastrukture, ki je potrebna za njihovo delovanje (kablovodi, razširitve in novogradnje cest) bi se bistveno poseglo v obstoječe vodne tokove in spremenilo dostopnost vodnih virov, pitne vode za ljudi na in pod Pohorjem! Nekatere vetrne elektrarne so celo umeščene v neposredno bližino vodnih zbiralnikov, ki so ključni viri pitne vode za celotne pohorski vasi!

V času delovanja vetrnih elektrarn bi bila ogrožujoča nevarnost izlitja škodljivih olj in maziv, ki se uporabljajo za delovanje vsake izmed njih. Njihova količina se, celokupno, meri v stotinah litrov!

Celotno območje Pohorja predstavlja enega izmed najvrednejših delov slovenske narave. Kot tako je prepoznano tako v slovenskem, kot tudi evropskem prostoru (je območje Nature 2000, njegovi ovršni deli so predlagani za zavarovanje kot Regijski park Pohorje). Številne živalske in rastlinske vrste, ki so doma na Pohorju, s svojo prisotnostjo kažejo na to, da je ta prostor ohranjen in dober tudi za kvalitetna življenja Pohork in Pohorcev! S posegi, s katerimi bi bilo grobo poseženo v pohorsko naravo, vključno z negativnimi vplivi infra in nizkofrekvenčnega zvoka, ki ga proizvajajo vetrne elektrarne, bi bila ta degradirana do te mere, da ne bi več zagotavljala ugodnih pogojev za ohranjanje živalskih in rastlinskih vrst. S tem bi, posledično,  bilo okrnjeno delovanje ekosistema, kar bi negativno vplivalo na življenja Pohork in Pohorcev ter okoliških prebivalcev.

Pohorje predstavlja pomembno zeleno turistično destinacijo, v katero številne občine vlagajo, tudi s podporo evropskih projektov, pomemben del proračunov, izgrajujejo turistično infrastrukturo, v skladu s sprejeto Vizijo razvoja Pohorja, ki so jo sprejele in predstavlja krovni dokument razvoja tega prostora. Z degradacijo in uzurpacijo pohorskih gozdov, planj, barij, vodotokov, torej ohranjene narave, ki predstavlja jedro razvoja zelenega turizma, bodo izničena več desetletij trajajoča finančna vlaganja občin in zasebnikov v razvoj turizma. Konec bo začrtanega turističnega razvoja Pohorja, ugasnili bodo pomembni turistični centri. Posledično bodo številni ljudje, predvsem domačini, ostali brez služb.

Pohorski kmetje nadaljujejo tradicijo prednikov in z obdelovanjem kmetijskih površin ter umnim gospodarjenjem z gozdovi omogočajo njihovim potomcem kmetovanje in preživetje. S postavitvijo vetrnih elektrarn bi se pogoji zanje poslabšali do te mere, da bi opustili kmetovanje ter se izselili s Pohorja. To bi tako postalo izpraznjena, tehnološka krajina in uničen življenjski prostor, čemur odločno nasprotujemo!

Natalija Sinkovič