ČREŠNJEVSKI ŠTAJERC V LJUBLJANI NA ČUFARJEVIH DNEVIH

20. novembra 2018 so se člani dramske skupine KUD-a Štefana Romiha s Črešnjevca udeležili 31. Čufarjevih dnevov na Jesenicah s komedijo Štajerc v Ljubljani. Igralci: Primož Jevšenak, Mojca Kos, Blaž Vinter, Darja Štorek, Ana Štorek, Kristina Breznik, Mirka Repnik, Lara Pifko (zamenjala jo je Daniela Berdnik), Saša Nešić, Timotej Tuš, Mateja Trs (kasneje jo je zamenjala Marija Bračič), Klemen Pliberšek, Gregor Košmerlj (zamenjal ga je Uroš Štorek). Na harmoniko je igrala Klara Janžič, plakat je narisala Lara Pifko, scena Bojan Žitnik, luč in glasba Žan Štern.

VIR: KUD Štefan Romih Črešnjevec
FOTO: Plakat Lare Pifko za premiero (Arhiv KUD-a Štefan Romih Črešnjevec)

  V BISTRIŠKIH VRTCIH ZNOVA TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK

V petek, 20. novembra, so tudi v vrtcu Otona Župančiča obeležili Dan slovenske hrane v okviru projekta Tradicionalni slovenski zajtrk.
V enotah vrtca so na jedilnik vključili lokalno pridelana živila. Enoto vrtca Sonček je obiskal tudi Maksimiljan Prah, predsednik Čebelarskega društva Slovenska Bistrica, ki je otrokom povedal nekaj več o pomenu čebel.
Vrtci so od Čebelarske zveze Slovenije prejeli zgibanke, ki vključujejo vsebine s področja vzreje in razmnoževanja čebel. Več o projektu Tradicionalni slovenski zajtrk pa je povedala Petra Lozinšek, organizatorka prehrane v vrtcu Otona Župančiča Slovenska Bistrica.

VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar

  KOMEDIJA NITI TAT NE MORE POŠTENO KRASTI NA ČUFARJEVIH DNEVIH

20. novembra 2015 so člani dramske skupine KUD-a Štefana Romiha s komedijo Niti tat ne more pošteno krasti sodelovali na 28. Čufarjevih dnevih na Jesenicah in se po izboru občinstva uvrstili na tretje mesto. Komedija je bila premierno uprizorjena 25. januarja 2015. Režirala jo je Zdenka Bizjak, igrali so:
Primož Jevšenak, Mojca Kos, Timotej Tuš, Mirka Repnik, Branka Krhlanko in Blaž Vinter. Scena Bojan Žitnik, luč in glasba Anja Lipovšek in Maja Špes
Po oceni strokovne ocenjevalke na območnem Linhartovem srečanju je Mojca Kos prejela posebno nagrado za vlogo tatove žene, Primož Jevšenak pa posebno nagrado za glavno moško vlogo.

VIR IN FOTO: KUD Štefan Romih Črešnjevec

  INOVATIVNI MLADI KMET LETA 2015

Matjaž Frešer z Ritoznoja je postal inovativni mladi kmet leta 2015. Priznanje mu je v petek, 20. novembra 2015, na slovesni razglasitvi v Račah izročil predsednik države Borut Pahor. Kmetijsko-gozdarska zbornica KGZS in Zveza slovenske podeželske mladine sta Matjaža Frešerja izbrali izmed šestih kandidatov. Frešer se je na kmetiji na Ritoznoju pred petimi odločil za ekološko vinogradništvo. Kot je znano, so s pomočjo Občine Slovenska Bistrica za vino ritoznojčan določili nove standarde kakovosti in novo blagovno znamko, lokalne vinogradnike pa povezali v konzorcij Ritoznojčan. Matjaž Frešer ponuja sveža in zrela vina ter posebne polnitve. Z vsakim letom prodajo več vina, za povečanje prodaje so odprli tudi vinotoč in vinsko banko, kjer za kupce vino shranijo.

VIR: T. A. Informator
FOTO: Arhiv Boruta Pahorja (Facebook)

  GRANITOVO GRADBENIŠTVO DO KONCA TEDNA V STEČAJ

Četudi je dela veliko in odprtih dvanajst ali trinajst gradbišč, bo moralo 160 delavcev na borzo dela
Danes 160 delavcev Granitove hčerinske družbe Gradbeništvo ni stavkalo. Ponedeljek je bil namreč rok, ko je moralo vodstvo Skupine Granit iz Slovenske Bistrice povedati, kakšna je prihodnost družbe. Predsednik sindikata ZSSS v Granitu Ratko Brumec je povedal, da predloga o stečaju firme ni bilo. Odgovoril je tudi na vprašanje, kaj se bo zgodilo z gradbišči, na katerih delajo Granitovi delavci: "Ne vem, kaj se bo dogajalo na gradbiščih. O tem odloča vodstvo." V Gradbeništvu obstaja resna namera za stečaj, sodišču ga bodo najavili do konca tega tedna. Včeraj so bili vodilni v bankah. Direktor Skupine oziroma matične družbe Granit Peter Kosi je o obisku v NKBM dejal, da veliko novega ni dosegel, usmerili so ga na oddelek za prestrukturiranje. V Slovenski Bistrici so že konec minulega tedna povedali, da zaradi finančnega kolapsa Gradbeništva ni ogrožena gradnja objektov. Pogodba o delu je namreč sklenjena z matično družbo. Ivan Kosi, direktor hčerinske družbe, je včeraj povedal, da bodo delavci svoja dela opravili na Medicinski fakulteti Maribor, terminalu na Letališču Edvarda Rusjana Maribor, obnovili objekt na Dunaju, težave nastajajo le s sakralno-učno-vzgojnim centrom Don Bosko pri Qlandiji v Mariboru, kjer je na gradbišču zelo veliko delavcev, medtem ko se gradnja vrtca v Oplotnici končuje, prav tako domova upokojencev v Kopru in Brežicah, dela bodo dokončali tudi v mariborski bolnišnici, kolektorju Hoče - Rogoza, Impolu Slovenska Bistrica in Srednji gradbeni šoli Maribor. Vodstvo Granita vidi rešitev v dveh milijonih evrov. S tem denarjem bi izplačali plače in poravnali davčne obveznosti. Po vsej verjetnosti bi se sprostila zablokirana računa in podjetje bi lahko, kot se je izrazil Peter Kosi, za srce, ledvica in jetra dobilo dovolj kisika. Sedanje poslovno polje bi se spremenilo tudi s poplačili, ki jih Granitu dolgujejo podizvajalci. Ti naj bi Bistričanom dolgovali okrog dva milijona evrov. In če k temu prištejemo še nepremičnine, izplen iz trgovinske dejavnosti, v kateri so nakupovali predvsem podizvajalci, in Pomgradov iztoženi denar, je podjetje na konju. Kosi opozarja tudi na stečaje nekaterih podizvajalcev, ki so bržkone ostali večni dolžniki. Navede primer s Bona Nepremičnine, s katerimi so sklenili pogodbo o gradnji 15 hiš pri Bolfenku na Pohorju. Hiše naj bi gradili za investitorja, ki je računal na evropski denar. Zgradili so dve hiši, za drugo niso več dobili denarja. Čeprav je sodišče odločilo v prid Granita, morajo na milijon evrov pozabiti, kajti firme, za katero so delali, ni več.

VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Medtem ko naj bi Granitovi delavci dokončali dela na odprtih gradbiščih,
težave nastajajo z objektom centra Don Bosko pri Qlandiji (Janko Rath)

  BISTRIŠKI ŠPORTNI DELAVCI O SVOJEM DRAGEM CENTRU

Mesto Slovenska Bistrica bo kmalu dobilo zaokrožen športni park, vreden 4,5 milijona evrov; kakšne koristi bodo od njega imeli rekreativci
Neobičajno je, da se je politika vmešala v šport, je na javni tribuni, naslovljeni Kakšen športni park potrebuje Slovenska Bistrica, izjavil Ivan Pristovnik, podžupan te občine. Po njegovem mnenju bi morala o tem govoriti športna zveza, ne pa politična stranka. Javno tribuno je organiziral občinski odbor SD. Predsednik odbora Tomaž Godec je podžupanu odgovoril: "Tribuna ni politizacija športa. To dokazujejo tudi udeleženci tribune, med njimi ni politikov, ampak zgolj športni delavci. Razpravo o novem športnem parku so Socialni demokrati organizirali zato, ker je na račun nove naložbe slišati veliko kritičnih pripomb in ker o novem športnem parku niso razpravljali v nobeni športni organizaciji." Bistriška občina je na državnem razpisu dobila 650.000 evrov, medtem ko je celotna investicija vredna skoraj 4,5 milijona evrov.
Rokometno igrišče ne sodi v park
Dolgoletni športni delavec Henrik Stegne je posegel v razpravo med Godcem in Pristovnikom z besedami: "Ne moti me, da je politična opcija posegla v šport, edina je pokazala zanimanje za prihodnost bistriškega športa in zato podpiram njeno organizacijo javne tribune. Sicer pa o športu ne bodo govorili politiki, ampak športniki-strokovnjaki."
Peter Cvahte je v predstavitvi objektov v športnem parku opozoril na pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti. Menil je, da bodo probleme pri gradnji športnega parka predstavljali pomožno nogometno igrišče, ki se zajeda v zasebno parcelo, rokometno igrišče, ki v park ne sodi, število sedežev na tribuni stadiona, predolga atletska steza in balinišče. Nekaj pripomb je imel tudi na račun igrišč za ulično košarko, ki naj bi dobila mesto v novem parku, obvezno je treba poskrbeti tudi za video nadzor, kajti vandalizem se iz bistriških ulic in iz parka seli na športne objekte; načrtovati bo treba tudi gradnjo kanalizacije in za odvod meteorne vode, ki lahko preplavi pomožni nogometni stadion. Cvahte je še dejal, da se je treba čim prej dogovoriti o vlogi rekreativnega športa v parku in obratovalnem času. Izrazil je še domnevo, da se je projekt delal bolj ali manj po domače in da stroka ni imela možnosti sodelovati.
Preveč denarja za objekte, premalo za športne dejavnosti
Jože Javornik je opozoril na število teniških igrišč. Ker bo klub kmalu izgubil igrišča v gradu, bo treba poskrbeti za nova igrišča in vadbeni zid v športnem parku. Predlagal je, da se teniška in nogometno igrišče ne zalivajo s pitno vodo, ampak z vodo iz potoka Bistrica. Marjan Štimec, direktor Zavoda za šport, je udeležence javne tribune potolažil, češ da ni še nič zamujenega, vsi predlogi so uresničljivi, želje posameznikov pa bo treba upoštevati.
Drugi razpravljavci - Anton Štern, Branko Lukič, Ernest Tramšek - so govorili o razsvetljavi nogometnih igrišč, o gradnji igrišč za odbojko na mivki in za košarko. Lukič je povedal, da ima nogometni klub 172 tekem na leto, na obeh igriščih je 1000 treningov na leto, kar pomeni, da so nogometaši v devetih selekcijah sedem ur na dan v športnem parku. Od novega športnega parka pričakujejo, da jim bo ponudil boljše razmere za delo in večjo varnost. Štern je dejal, da v Slovenski Bistrici porabijo preveč denarja za objekte, premalo pa za športne dejavnosti. Tramšek je v imenu športne zveze rekel, da so pri projektu sodelovali strokovnjaki in da bodo prisotni tudi pri gradnji centra. Menil je še, da mora športni center postati zbirališče mladih. Najmanj pripomb na ureditev novega športnega centra so imeli judoisti, atleti in boksarji. Roman Stegne pa je celo rekel, da bistriški športni delavci iščejo dlako v jajcu, namesto da bi s ponosom in optimizmom zrli naložbo, vredno 4,5 milijona evrov. Podžupan Ivan Pristovnik je še povedal, da bo 17. decembra zasedal občinski svet in takrat bo priložnost, da se svetniki seznanijo s pripombami in da se športni objekti dokončno umestijo v novi športni park.

VIR: Zdenko Kodrič, Večer

  KOMU DIŠI ZEMLJA POD JOŽEFOM

V Slovenski Bistrici bodo danes z občinske oglasne deske sneli ponudbo o prodaji 15 hektarjev kmetijske zemlje - Jo bo kupila občina?
Na oglasni deski bistriške občine in upravne enote je oglas za prodajo parcel, ki so najprej bile v zasebni lasti, pozneje je bil lastnik bistriški kmetijski kombinat. Oglas je v javnosti od 19. oktobra, sneli pa ga bodo danes, 20. novembra.
V denacionalizacijskem postopku, ki je tekel pred približno desetimi leti, je 14.825 kvadratnih metrov javne oziroma državne zemlje "pod Jožefom" in nad nekdanjo kletjo bistriškega Ritoznoja ponovno prišlo v zasebno last. Z odločbo je bilo določeno, da pripada Viharjevim, Arzenškovim in Pišlovim. Delež Ljubice Pišl je v postopku dedovanja dobil Franc Vihar, delež Antona Arzenška pa Ana Arzenšek. Sledil je novi sklep o dedovanju in takrat je zemlja pripadla Viharjevim z Ješence pri Račah. V Zemljiški knjigi v Slovenski Bistrici se sicer pred Viharjem pojavlja še eno ime lastnika: Martin Munda. In zakaj je ta zemlja tako zanimiva, da se zanjo zanima tudi širša javnost? Predvsem zaradi cene. Nekoč je bila njena vrednost minimalna. Govori se, da je bilo skoraj 15 hektarjev zemlje vrednih okrog sto tisoč mark, zdaj se je cena kvadratnega metra vrtoglavo povzpela in znaša 35 evrov, kar pomeni, da sedanja vrednost zemlje pod Jožefom znaša 518.875 evrov ali skoraj 120 milijonov tolarjev. Zgodba o treh parcelah se tu seveda ne konča. Če bo kupec travnikom in njivam spremenil namembnost in bo potem gradbena parcela v izmeri 10 arov vredna 15 milijonov tolarjev, potem tolarji gredo v milijarde, evri pa v milijone.
Nakup ni sporen, sporna je cena kvadratnega metra: 35 evrov za kvadratni meter travnika oziroma njive je zelo drago, ocenjujejo strokovnjaki za cene. Običajna cena kmetijske zemlje je med dvema in desetimi evri za kvadratni meter, kvadratni meter zemlje črtrtega razreda na območju mesta Slovenska Bistrica pa naj bi bil vreden od 0,5 do 1,5 evra. Posebnost prodaje se kaže tudi v tem, da se zemljišče prodaja v celoti. V bistriški občinski upravi smo želeli preveriti namig, ali občina kupuje zasebno zemljo in ali je res, da bo uprava storila vse za spremembo namembnosti tega zemljišča. Direktorica občinske uprave Romana Kac je bila službeno odsotna, županja Irena Majcen pa je namig o nakupu pojasnila z besedami: "S prodajo nisem seznanjena in tudi oglasa nisem videla. Zemljišče bi seveda občino zanimalo, vendar ne po taki ceni. Kolikor vem, blizu teh parcel ni niti vode niti elektrike. Bržkone je ljudem tudi znano, da občina pri tej prodaji ne daje soglasij."

VIR: Zdenko Kodrič, Večer

  TUDI "BISTRIŠKO" STEKLO NA RAZSTAVI

Strokovno vodstvo po razstavi
V Muzejskem razstavišču Pokrajinskega muzeja Maribor (vhod s Trga svobode) bo danes, 20. novembra, ob 10. uri javno strokovno vodstvo po razstavi Steklena sled - dediščina pohorskega stekla. Za razstavo so bili izbrani predvsem stekleni izdelki iz zbirke mariborskega pokrajinskega muzeja, pridružujejo pa se jim tudi izdelki, ki so jih posodili Narodni muzej Slovenije, pokrajinska muzeja Celje in Ptuj ter Zavod za kulturo Slovenska Bistrica. Po razstavi bo vodila njena avtorica Valentina Varl, višja kustosinja. Vstopnine ni bilo.

VIR: Večer
FOTO: Del zbirke glažutnega stekla v gradu Slovenska Bistrica (Arhiv ZZK Slovenska Bistrica)

  REŠEVANJE HAJDNIKOVE HIŠE NAD POLJČANAMI

Hiša — pod njo pa sedemmetrski prepad
Iz novo zgrajene hise se je štiričlanska družina morala izseliti • Saniranja tal so se lotili pod strokovnim vodstvom • Pomagajo vsi, ki lahko
Plaz, ki ga je sprožilo obilno novembrsko deževje, je tik ob Hajdnikovi hiši nad Poljčanami naredil sedemmetrski prepad in te dni pod strokovnim nadzorom geologov sanirajo posledice kakih 40 metrov širokega plaza, da do podobnega drsenja zemlje ne bi nikdar več prišlo. »Na razpoke v zemlji, takrat še popolnoma nenevarne, smo postali pozorni ob oktobrskem deževju. Prvo novembrsko deževje pa je naredilo svoje. Zemlja je začela drseti najprej kakih osem metrov od hiše, potem je bil plaz že bližje; 3. novembra smo se izselili, saj je bila nevarnost, da bo plaz potegnil s seboj tudi hišo. Bilo je strašno, komaj dokončali smo hišo,« pripovedujeta te dni Milan in Alenka Hajdnik, ki sta z otrokoma zdaj na varnem pri svojih starših.
Takoj ko so Hajdnikovi sporočili na krajevno skupnost, kakšna nevarnost jim preti, so jim začeli pomagati. Skoraj vsak dan se sedaj oglasijo pri njih predstavniki bistriške občine. »Ljudje nam res ogromno pomagajo. Sosedje pridejo, ko je treba opraviti kako fizično delo, ki ga stroji ne zmorejo, pomagajo moji sodelavci z mariborske železnice, takoj so mi podarili tudi 10.000 dinarjev. Občina je odobrila 39.000 dinarjev pomoči za prve stroške, poljčanski avtoprevozniki so zastonj prepeljali vsak kamion kamenja in peska. Poljčanski kamnolom nam je daroval 100 kubičnih metrov kamenja, Pomagajo nam iz Cezlaka, z bagrom in delavci je tukaj privatnik Ivan Skrbinek. S strokovne plati opravljajo delo zaposleni pri Gradinu iz Maribora z direktorjem Štefanom Zelkorn. V nekaj dneh so v ogromno luknjo pod hišo navozili 35 kamionov kamenja, vsaj 800 kubičnih metrov peska bo treba še pripeljati,« pravi gospodar Milan.
Plaz je v gozdno globel odnesel Hajdnikov vrt in sadovnjak, pod njim so padala tudi ogromna drevesa. Toda Haidnikovi upajo, da bodo hišo rešili, čeprav se je nekaj razpok pokazalo. Zdaj, menita Hajdnikova, se o plačilu niti ne pogovarjajo. »Vsi, na katere se po pomoč obrnemo, radi pomagajo in spoznanje, da v nesreči res nisi sam, nam veliko pomeni,« pravita še vedno pretresena zakonca Hajdnik.

VIR: Slavica Pičerko , Večer
FOTO: Zgoraj: Plaz ob Hajdnikovi hiši; Spodaj: Milan Hajdnik — kakšna usoda čaka domačijo (Večer)

  Umrl je slikar in grafik BOŽIDAR JAKAC

Božidar Jakac se je rodil 16. julija 1899 v Novem mestu.
Po končani realki je odšel na fronto na Piavi (Italija, 1917−18). Kot vojaka so ga 5. maja 1917 poslali v šolo za rezervne oficirje v Slovenski Bistrici, kjer je ostal do 1. avgusta 1917.
Med šolanjem je v prostem času hodil po okolici in risal. Zabeležil je del tega, kar je videl: vojake med vajami in pri počitku, častnike in pokrajino ter domačije iz bližnjih vasi, vedute in panorame … Iz slovenjebistriškega časa je ohranjenih šest popotnih skicirk.
Božidar Jakac je umrl 20. novembra 1989 v Ljubljani.

VIR: biografski-sb.si

  IZGUBLJENA AKTOVKA

17. novembra izgubljeno aktovko v Mariboru, prosim vrnite proti nagradi.
Colnarič, Mostečno 33, Makole

VIR: Večer

  V SLOVENSKI BISTRICI SO V OKRAJNI ZBOR PREDLAGALI LE NAJBOLJŠE

Ta teden je bilo v domu kulture v Slovenski Bistrici zborovanje volivcev iz Slovenske Bistrice, Šentovca, Vrhloge in Črešnjevca. Sestali so se z namenom, da bi izbrali kandidate za okrajni zbor. Predlagali so delavca tovarne "Impol", tov. Primca, podpolkovnika JLA, tov. Bobičića, kapetana JLA, tov. Dabanovića, partizansko vdovo tovarišico Rozo Korenovo, aktivistko, tov. Ano Šoba, in še druge, torej res najboljše. Od predlaganih bi jih morali izbrati 9, toda niso se mogli odločiti, koga bi izpustili. Zato so ostali vsi predlogi na listi.
V razpravi pa so volivci izrazili željo, da bi radi zgradili novo osnovno šolo, kar pa brez pomoči okraja ne bo šlo. Tudi to zborovanje je bilo dobro obiskano in je zaradi tega tudi dobro uspelo.

VIR: -ef, Večer

  POSKUSNA TEKMA BRAKOV-JAZBEČARJEV

Mariborska podružnica Slovenskega lovskega društva je priredila v nedeljo. 20. novembra, v Slovenski Bistrici poskusno tekmo brakov-jazbečarjev s sledečim razporedom:
— 1. Ob 19. zvečer pred tekmo prijateljski sestanek in pomenek o lovskih vprašanjih. — 2. Drugi dan ob 7. revija brakov jazbečarjev in visokonogih brak
— 3. Nato tekma psov društva »Brak-jazbečar« (brakada, delo na krvnem sledu in roparicah, dresurne točke).

VIR: Mariborski večernik Jutra

  NEZGODA PRI DELU

Levo roko si je zlomil nad zapestjem delavec Kruder Matija iz Slov. Bistrice, zaposlen pri tovarni bakra v Zgornji Bistrici. Kruder je bil zaposlen pri težkih bakrenih ploščah; slučajno je prišla neka plošča v drsenje in mu je zasukalo z veliko naglico roko in jo strlo.

VIR: Mariborski večernik Jutra

  DAVICA V SLOV. BISTRICI

Pred kratkim smo poročali, da je zbolela na davici hči oficiala P. Satlerja, sedaj je zbolela še deklica Anica Matičič. Ako bo epidemija zavzela še širši obseg, bodo morali zapreti naše šole.

VIR: Mariborski večernik Jutra

  ODKRITJE SPOMENIKA STANKU BERGANTU

Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru in Ljubljani naznanja svojim članom, sorodnikom in znancem, da se vrši danes, 20. novembra, ob 15. uri na mestnem pokopališču Pobrežje pri Mariboru odkritje spomenika g. Stanku Bergant-u. činovniku državnih železnic v Pragerskem, ki je umrl dne 6. junija. Prosi se pa obilna udeležbo.

VIR: Mariborski večernik Jutra

  Rodil se je posestnik in narodnjak ŠTEFAN JURKO

Štefan Jurko, posestnik na Selah (občina Slovenska Bistrica), se je rodil 20. novembra 1853.
Poročen je bil z Uršulo Jurko (1853−1905).
Štefan Jurko je bil leta 1898 izvoljen za prvega slovenskega župana občine Zgornja Polskava. Za občinske svetovalce so bili na istih volitvah izvoljeni Josip Hojnik, Franc Pivec in Janez Bogatič. Januarja 1899 je časnik Domovina o tem zmagoslavno zapisal: »Nadejamo se, da tudi naša občina zdaj ko ima tako odločne može na čelu, kmalu stopi v vrsto onih, ki prosijo za slovensko vseučilišče in nadsodišče v Ljubljani, za enakopravnost slovenskega jezika v uradih in na železnicah. Trebalo bode delovati, da bode dobila naša pošta dvojezične napise in dvojezični poštni pečat, ki je itak že popolnoma obrabljen. – Torej na delo, rodoljubi! Mudi se!«
Štefan Jurko je bil na volitvah leta 1902 ponovno izvoljen za župana, a je že dobro leto zatem, 20. novembra 1903, umrl. Pokopan je na Zgornji Polskavi.

VIR: biografski-sb.si