( ISSN 2738-5760 )
UTRINKI ČASA, Foto: Bistričan.si UTRINKI ČASA, Foto: Bistričan.si

8. december

Na današnji dan ... skozi zgodovino Slovenske Bistrice

  8. december

  Danes goduje MARIJA

Mariologi so doslej podali okoli 60 poskusov razlag imena Marija. Kot najbolj sprejemljiva je razlaga, da ime izhaja iz hebrejskega imena Mirjam v pomenu »tista, ki jo Bog ljubi«, »razsvetljevalka«, »gospa, vzvišena«. Razlaga »tista, ki jo Bog ljubi« temelji na povezavi imena Mirjam s staroegiptovsko besedo mry(t) v pomenu »ljubljena (od boga)«
Moške različice imena: Mario, Marij, Marinko, Marjan, Marijan.
Ženske različice imena: Ana Marija, Maca, Manca, Manica, Mancika, Manča, Manja, Manjana, Manjaša, Manjula, Mankica, Manon, Mara, Marajka, Mare, Marenka, Mari, Maria, Mariana, Marica, Mariča, Marička, Marie, Mariel, Mariela, Mariena, Marienka, Marieta, Marinela, Marinka, Marja, Marlena, Marlenka, Mica, Marina, Marinka, Marijana, Marion, Marjana, Marisa, Mariša, Mariška, Marita, Mariza, Marizela, Marižan, Marja, Marša, Maruša, Maruška, Meri, Merica, Maša, Mia, Mici, Micika, Micka, Mija, Mimi, Mimica, Mimka, Mimika, Mirjam, Mirjana, Mojca, Ria, Rija, Rijada, Rijana, Rina, Rita, Rožamarija.
 
  8. december

  REFERENDUM O SPREMEMBI VOLILNEGA SISTEMA

8. decembra 1996 je v Sloveniji potekal referendum o spremembi volilnega sistema; sprejet je bil večinski volilni sistem.
Volilna udeležba je bila 37,9-odstotna. Za večinski volilni sistem, ki ga je predlagalo 40.000 volivcev, jih je glasovalo 44,5 odstotka, za proporcionalnega, ki ga je predlagalo 30 poslancev, 26,2 odstotka, za kombiniranega, ki ga je predlagal državni svet, pa 14,6 odstotka.
 
  8. december 2022

  32. OBLETNICA TEDNIKA PANORAMA

Panorama številka 1Na današnji dan je pred 32 leti izšla prva številka tednika Panorama. Veseli nas, da smo del vaših tednov že več kot tri desetletja. Hvala za vaše zaupanje in podporo.

VIR: FB stran Tednika Panorama
FOTO: Naslovnica 1. štev. Panorame (Tednik Panorama)
 
 
 
 
 
 
 
  8. decembra 2018 je Štajer'c poročal

  ZIMA JE PRIMA

Zima je primaDPD Svoboda vabi na ogled lutkovne predstave Zima je prima v izvedbi Kaličkopkovega gledališča. Predstava v okviru lutkovnega abonmaja in za izven bo danes, 8. decembra, ob 10.30 v Domu svobode v Slovenski Bistrici.

VIR: Tomaž Ajd, Štajer'c
FOTO: Prizor iz predstave (Kaličopkovo gledališče)

 

 

  8. decembra 2018 je Štajer'c poročal

  SLADKA BOŽIČNA DELAVNICA V OPLOTNICI

ŠTAJERCDruštvo kmečkih žena Oplotnica vabi družine na vsakoletno Sladko božično delavnico, ki bo danes, 8. decembra, ob 15. uri v graščini v Oplotnici. Na delavnici bodo skupaj z malčki izdelovali sladke dobrote.

VIR: Tomaž Ajd, Štajer'c

   8. decembra 2016 je Informator poročal

  ODPRTJE RAZSTAVE ZDRUŽENJA GORENJSKIH MUZEJEV: LIRIKA ČRTE

Lirika črte8. decembra 2016 so v Galeriji Grad v bistriškem gradu odprli razstavo Združenja gorenjskih muzejev pod naslovom "Lirika črte".
Na območju Gorenjske deluje šest muzejev z dislociranimi enotami. V njih se razkrivajo zgodbe z raznovrstnih strokovnih področij, od zgodovine in arheologije do etnologije in zgodovine umetnosti, orisujejo pa dogodke v času in prostoru na obširnem gorenjskem območju. Ponovno so pripravili skupno razstavo, ki tokrat predstavlja izbor iz likovnih zbirk sodelujočih muzejev. Kustosi za umetnostnozgodovinsko stroko in galerijske dejavnosti so se odločili, da bodo za projekt izbrali osnovno ploskev (nosilec) papir, ki je prisoten v vseh enotah, in s tem začrtali pot predstavitvi, ki so jo naslovili "Lirika črte". Predstavljena so namreč dela na papirju, a tehnika pri tem nima bistvene vloge. Razstava ponuja v tehniki raznovrstna dela pomembnih slovenskih umetnikov, ki so tako ali drugače prispevali v galerijske fonde posameznih muzejev, hkrati pa z motiviko figure začrtuje rdečo nit razstave. Medobčinski muzej Kamnik – Galerija Miha Maleš se predstavlja z izbranimi deli Mihe Maleša in Karla Zelenka na temo "Risbe o ljubezni"; Loški muzej Škofja Loka umetnika Franceta Miheliča in Iveta Šubica "Kukalo v svet bogatih zbirk"; Gorenjski muzej v Kranju fotografije Janeza Marenčiča "Pogled od zgoraj"; Gornjesavski muzej Jesenice cikel Božidarja Jakca na temo "Jesenice in železarstvo", Muzeji radovljiške občine ilustracije z izborom iz zbirke ilustracij za otroke in mladino in Tržiški muzej dela Davida Premrla "Harmonija angelskega sveta".

VIR: Silvo Husu, Informator
FOTO: Božidar Jakac, Portret martinarja s cevjo v roki, 1946, jedkanica (Arhiv ZZK Slovenska Bistrica)
 
   8. december 2015

  NA 2. OSNOVNI ŠOLI TRADICIONALNA DOBRODELNA PRIREDITEV

Na 2. OŠ dobrodelna prireditevV torek, 8. decembra, so učenci in zaposleni na 2. osnovni šoli v Slovenski Bistrici izvedli tradicionalno dobrodelno prireditev z mislijo: "Ljubezen ni prava, če je ne delimo".
Deliti nasmeh, prijazno besedo, pa ne samo ob iztekajočem se letu, in podariti kanček dobrodelnosti tistim, ki jo potrebujejo.
Priredili so koncert, na božičnem bazarju so prodajali izdelke, katerih izkupiček bodo namenili otrokom, in se družili ob dišečem čaju.

VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar

   8. decembra 2014 je Informator poročal

  LITERARNI VEČER SAŠE ŠEGA CRNIČ

Božičkov zaljubljeni palček in Drevesni duhec
Božičkov zaljubljeni palčekV ponedeljek, 8. decembra 2014, ob 18.30, je bil v prostorih knjižnice na Trgu svobode 16 literarni večer s Sašo Šega Crnič.
Božičkov zaljubljeni palček je pisateljičin literarni prvenec in kot nalašč branje za prihajajoče praznične dni, saj nam z duhovitimi in razigranimi ilustracijami predstavi Božička in njegove pomočnike in to, da se tudi napaka lahko izkaže za koristno, sploh če splete prijateljstva. Drevesni duhec pa je knjiga, ki z doživetimi ilustracijami približa
otrokom drevo kot del narave in jih želi opozoriti nanjo. Da k otroški knjigi sodi tudi dobra ilustracija, se zaveda avtorica, ki je v sladkem pričakovanju izida svoje tretje knjige.
 
VIR: Natalija Stegne, Informator
FOTO: Informator
 
   8. decembra 2006 je Večer poročal

  LITERARNI VEČER V BISTRIŠKEM GRADU

Tomažič monografijaDanes, v petek, bo v viteški dvorani bistriškega gradu predstavitev monografije o pravljičarju, pripovedniku in gledališčniku Jožetu Tomažiču ob 19. uri.

VIR: mbk, Večer
FOTO: Naslovnica monografije

 
 
 
 
   8. decembra 2004 je Večer poročal

  ODPRLI DOLGO PRIČAKOVANO PRAGERSKO OBVOZNICO

Odprli obvoznicoDanes je minister za promet Janez Božič s predstavniki državnega zbora in županov Slovenske Bistrice, Kidričevega in občine RačeFram odprl dolgo pričakovano pragersko obvoznico. Nova cesta - dolga je nekaj več kot šest kilometrov - bo prometno razbremenila naselja Pragersko, Gaj in Šikole, hkrati tudi obide železniška prelaza, ki sta bila doslej zaprta tudi do trinajst ur na dan. Obvoznica je bila v nacionalnem programu izgradnje avtocest uvrščena v sklop izgradnje odseka Slovenska Bistrica-Hajdina. Dars, naročnik gradnje, je obvozno cesto financiral iz državnih sredstev, njena vrednost pa je 3,8 milijarde tolarjev. Lokacijski dokumenti so bili sprejeti avgusta 2000, pogodba z izvajalci del pa je bila sklenjena decembra 2003. Odgovorni projektant je bil projektivni atelje Nizke gradnje Ljubljana, na obvoznici so zgradili podvoz pod železniško progo, tri nivojske priključke in šest manjših mostov.

VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Včeraj popoldne je po novi obvoznici stekel promet, vozniki so si oddahnili,
čakanja pred železniškimi zapornicami na Pragerskem ne bo več (Janko Rath)

  8. decembra 2004 je Večer poročal

  SLOVENSKA BISTRICA Z JANEZI NEPOMUKI IN RITOZNOJČANOM

Bistričani so med malo in veliko mašo nabirali cvetoča zelišča in jih nesli v cerkev blagoslovit. Kadar je doma kdo zbolel, so prižgali te rože, pokadili hišo in bolnik je ozdravel. Noseče Bistričanke niso smele videti mrliča, ker bi bil otrok vse življenje bled, pa tudi v ogenj niso smele gledati, da ne bi dobil otrok rdečih lis. Stare Podpohorske šege žal usihajo.
Mnogi Slovenci so zazrti v svet, a hodijo mimo zgodovinskih pomnikov, materialne in duhovne kulturne dediščine domačega kraja. V Slovenski Bistrici mimoidoči niso vedeli, kako se je imenovala antična Slovenska Bistrica, kje so ostanki mitreja, sirotišnice, od kod sta narodni buditelj Janko Sernec in Jožef Tomažič. Spoznavajmo torej svoje kraje in korenine!
Pod Pohorjem se je ob potoku Bistrica na ostalinah rimskega naselja Civitas Negotiana razvila Slovenska Bistrica z bogato zgodovinsko, kulturno in turistično preteklostjo ter s perspektivno sedanjostjo. Danes šteje okoli 6800 duš. Prva naselbina pod Pohorjem se omenja že v 13. stoletju, morda po zaslugi prelestnega Črnega jezera v bližini Treh kraljev in Osankarice, ki je že od nekdaj privabljalo ljudi.
Naseljenost potrjujejo srednjeveško grajsko jedro, trapezasto Gradišče in rimska ceste Celeia-Petovio na robu mesta s sledovi antične stavbe. Ob cesti je bila postaja za zamenjavo konj in Rimljani so v bližini lomili marmor za spomenike.
Prvotno antično naselje, Pultoviase, je razvilo ob križišču cest Maribor-Ptuj-Celje. Cestninska postaja s hlevi je bila zahodno od današnje Kolodvorske ceste. Ob njej je bila zidana pristava s svetiščem. Arheologi so v okolici našli marmorne zaobljubne plošče s prikazi obrednega klanja bika. To potrjujejo svetišča božanstvu Mitri, ki je po legendi v votlini zaklal bika in rešil svet.
Našli so tudi marmorne kamne nagrobnikov z Jupitrovo glavo. V župnijski cerkvi so že pred letom 1507 odkrili žrtvenik, ki so ga preprodali v Trst.
Grad, imenovan dvor, je bil leta 1227 sedež županije Pohorje, a je 1384. pogorel. Leta 1265 se omenja knežji grad Veustritz, 1311 pa Žički dvor. Do leta 1565 se je mesto imenovalo Bistrica (Feistritz) in je imelo 73 družin, nato pa Slovenska Bistrica (Windisch Feistritz).
Špital in sirotišnica
Kip sv. Janeza Nepomuka iz niše Baumanove hišeBistrica skriva več znamenitosti. Po besedah bistriškega župnika je v mestu 6 ali 7 kipov Janeza Nepomuka. Odkrijete lahko sledove obzidja iz leta 1300 s štirimi vogalnimi stolpi, most prek Bistrice iz 1311, ki ga še danes varuje kip Janeza Nepomuka iz leta 1779; 1370 je Henrik Massenberg postavil stolp in mlin blizu graščine. Razvoj je prinesel mestni odvodni jarek Seispach, mestni špital z Duhovo cerkvico in kaplanijo ter stolp mestnega obzidja blizu Marijine cerkvice. Cerkev Marije sedem žalosti iz leta 1379 so s samostanom 1629. dobili minoriti. Kasneje so ga upravljale šolske sestre, ki so imele v njem sirotišnico.
Poznoromanska župna cerkev sv. Jerneja, ki se omenja že leta 1240, je ohranila del prvotnega zvonika v zahodni in severni steni današnjega zvonika, arhitekturno zanimiva je pa tudi romarska cerkev sv. Jožefa in na današnjem trgu Alfonza Šarha so še baročne hiše.
Leta 1446 so mesto oblegali Madžari, 1440. in 1469. pa opustošili požari.
Bistrica je imela mestno gardo, ki jo je ustanovil Karl Formacher (1800-1882), in številne žage na vodni in parni pogon. ‡e od leta 1227 so v naselju delali rokodelci in obrtniki. Leta 1444 so imeli že ulivalca zvonov.
Iz Bistrice se povzpnete na del slovenske transverzale od Sedovca do Ruške koče in na Žigartov vrh, Tri žeblje in kočo na Pesku. Severovzhodno od Bistrice je na prisojnem izrastku vas Ritoznoj, ki slovi po vinu ritoznojčanu.
Zahrbtni uboj na grajskem stopnišču
Ignac Marija Attems je od Janeza Jožefa Wildensteina leta 1717 kupil bistriški grad, postavljen v 12. stoletju, ga obnovil ter zunaj obogatil mrežo palistrov in vencev. (Attems je kupil tudi gradove Štatenberg, Podčetrtek, Brežice, Pilštajn, Hartenštajn in Reichenburg). Pozornost zbudijo zagonetne in nepojasnjene alegorične stropne upodobitve, ki jih je naslikal slikar Franz Ignaty Fluerer na grajskem stopnišču: mlada ženska na oblaku izroča mošnjiček temnolasemu moškemu, za njim ju spodbuja druga ženska; mlada darovalka drži za glavo bajeslovnega belega konja enorožca, simbol čistosti, ob njenih nogah pa se igra goli deček putto s psom, simbolom zvestobe. Nad tem prizorom drugi putto prinaša zlat pladenj z zlatim ključem in ogrlicami. Tretji putto draži psa. Prizor prerašča v zahrbten uboj: temnolasi moški, ki je sprejemal mošnjiček, je zdaj v rumenem ogrinjalu (kar ima slab pomen), drugi moški mu z levico ponuja kozarec, v desnici pa ima bodalo, s katerim ga bo zabodel, a mlada ženska, ki je v prejšnjem prizoru dajala mošnjo denarja, je razgaljena in sodeluje pri uboju, pri čemer ima en putto na vrvi lisičji rep, kar pomeni zahrbtnost, drugi vodi tigra, a v roki ima kači, kar pomeni napadalnost, strupenost in prevaro. V tretjem prizoru mlada ženska razgaljena ponuja prstan, pod prizorom zahrbtnega uboja pa ima ženska kačo v levici, z desnico pa si zastira pogled v daljavo. Med prizoroma v heroični baročni pokrajini počiva moški s posebnim gibom.
Cena kulturnega molka
V mestu so se rodili ali so v njem živeli znani ljudje: Ignacij Fr. Zimmermann (1777-1843), prvi meščanski škof lavantinske škofije; Janko Sernec (1834-1909), narodni buditelj, politični delavec, pravnik, pisatelj in eden prvih slovenskih družboslovcev; Ervin Mejak, narodno obrambni delavec, borec za severno mejo; Alfonz Šarh, narodni heroj in soorganizator NOB na Pohorju; Josip Pučnik, župan, predsednik čitalnice in posojilnice ter starosta Sokola; Ivan Lešnik, dobitnik ruskega odlikovanja v 2. svetovni vojni in obveščevalec na baltiški fronti. V Bistrici naj bi do leta 1940 živel Josip Vandot, mladinski pisatelj in avtor Kekca, ki je umrl v izseljeništvu med bombardiranjem Slavonskega Broda; Karel Formacher, katerega družina je imela državno pošto in je bil 1849 poslanec frankfurtskega državnega zbora; Ana Mlakar, oblikovalka odrskega in radijskega govora itn. Na bistriškem pokopališču so leta 1971 pokopali Jožefa Tomažiča, mladinskega pisatelja, dramatika in publicista, ki ima spominsko sobo v gradu, kjer so tudi stalna razstava molitvenikov, Ingoličeva spominska soba in razstava mineralov. Pred 2. svetovno vojno je bil Tomažič učitelj, ravnatelj, igralec, režiser na Jesenicah. Izviral je iz kmečke hiše z desetimi otroki na Tinju na Pohorju. Napisal je Pohorske pravljice, Dravsko rožo, legende Drvarka Marija, Pohorske bajke, pravljice Čarovničina hči, pripovedko Oglarjev sin in druga dela in jih objavil med 2. svetovno vojno. Ker je prekršil medvojni kulturni molk, ga je povojna literarna zgodovina zamolčala in ni ustrezno ovrednoten.

VIR: Miroslav Slana Miros, Večer
FOTO: Kip sv. Janeza Nepomuka iz niše ene od hiš (Arhiv ZZK Slovenska Bistrica)

  8. decembra 1995 je Večer poročal

  BISTRIŠKI DOM KULTURE NAJ NE BO KAMEN SPOTIKE

Ne bo novih krivic, prostor bo za vse
Dom kulture v Slovenski Bistrici naj bi vrnili cerkvi
Dom kulture Slovenska BistricaDom kulture v Slovenski Bistrici, kjer je že desetletja ustvarjajo tukajšnji kulturni delavci in kjer imajo številne s kulturo povezane prireditve, naj bi z denacionalizacijo vrnili rimskokatoliški cerkvi. Da z denacionalizacijo ne bi prizadeli kulturnega ustvarjanja, povzročili novih krivic in si kdaj v prihodnje očitali storjenega, so v občini Slovenska Bistrica imenovali komisijo, ki je dodobra proučila primer doma kulture.
»Člani komisije smo se odločili, da je treba dom kulture vrniti Cerkvi in temu v prid so vsi sprejeti zakoni. Vedeti pa morate, da mi dajemo samo mnenja, naloga države pa je, da se odloči. Po pogovorih s predstavniki rimskokatoliške cerkve, razgovorih s predstavniki Zveze kulturnih organizacij in občine smo menili, da bo tudi z ekonomskega vidika najpametneje dom vrniti in za uporabo prostorov poslej plačevati le dogovorjeno najemnino,« pojasnjuje odločitev komisije Alojz Vezjak, predsednik in podpredsednik občinskega sveta v Slovenski Bistrici. Svetniki so tak predlog podprli, vendar so menili, da se morajo pred končnim podpisom denacionalizacijske odločbe ta mesec še enkrat sestati vsi, ki jih kakorkoli prizadeva vračanje doma kulture Cerkvi.

VIR: Slavica Pičerko, Večer
FOTO: Dom Kulture, sedaj Slomškov dom (Simona Kostanjšek Brglez: Preobrazbe mesta, str. 339)

  8. decembra 1992 je Večer poročal

  V LAPORJU USPEŠNI, NA ČREŠNJEVCU NE

Pošto v Laporju bodo gradili
1 VEČERPreteklo nedeljo so poleg volitev izvedli referenduma za podaljšanje samoprispevka v Laporju in na Črešnjevcu v bistriški občini. Referenduma v Laporju se je udeležilo 91,2 odstotka volilnih upravičencev in so se s 50,52 odstotka odločili za podaljšanje krajevnega samoprispevka. Največja naloga, ki jih zdaj čaka, je večnamenska zgradba, kjer bo dobila svoj prostor tudi pošta. Nekaj denarja bodo namenili za obnovitev cerkve in komunalno dejavnost, Na Črešnjevcu referendum za podaljšanje krajevnega samoprispevka (večji del denarja so kanili investirati v šolsko zgradbo) ni uspel.

VIR: (ps), Večer

  8. decembra 1976 je Večer poročal

  ZADNJI MAKOLSKI ČEVLJAR

Jože Rojs pri opraviluV Makolah živi in dela eden makoštevilnih domačih obrtnikov čevljar Jurij Rojs. Kljub temu, da je s 73 leti že krepko zajadral med upokojence, se še vedno rad ukvarja s čevljarstvom. Saj se pravzaprav mora, je namreč edini Makolčan, ki še popravlja čevlje.
"Časi se vračajo," pravi vedno nasmejani in zgovorni Jurij Rojs, ki ga krajani kar oblegajo z željami, da jim popravi ali naredi novo obutev pred bližajočo se zimo. Nič manj ljudi pa ne prihaja iz širše okolice, saj daleč naokoli ni več nobenega čevljarja. Res je, da ta obrt ne prinaša velikega dohodka in je zaslužek skromen.
"Ko bi bil nekaj let mlajši," pravi Jurij Rojs, ki je dobro ocenil, da se zopet vračajo stari časi čevljarske obrti. Sam je že obnemogel in se ukvarja s čevljarstvom le še v zadovoljstvo sebi in domačinom.
V časih, ko je bil Jurij Rojs mlajsši, je izdelal na dan tudi po sedem toplancev, pa tudi čevlji po naročilu niso bili redkost. Veliko je imel tudi popravil. Zaslužil je toliko, da mu je, sicer ob skromnosti, uspelo vzgojiti in izšolati vse otroke. Sedaj že dolgo nima več obrti, nič pa ne kaže, da bi njegovo mesto prevzel kdo od mlajših. Prepričan je, da bo, ko bo povsem opustil čevljarstvo, v Makolah ta obrt popolnoma usahnila.

VIR: V. H., Večer
FOTO: Jože Rojs pri čevljarskem opravilu (V. H.)

  8. december 1958

  Rodil se je policist, pravnik in podžupan STANISLAV MLAKAR

Mlakar StanislavStanislav Mlakar se je rodil 8. decembra 1958 v Ljubljani, otroštvo pa je preživel v Litiji, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo. Po končani osnovni šoli je nadaljeval in zaključil šolanje na kadetski šoli za miličnike.
Je poročen in oče dveh otrok. Živi v Vrholah pri Slovenskih Konjicah.
Leta 1976 se je kot miličnik zaposlil v Slovenski Bistrici in ob delu študiral na Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1989 tudi diplomiral. Že 29. avgusta 1984 je kot mlad miličnik prevzel vodenje takratne Postaje milice Slovenska Bistrica, saj je dan pred tem zaradi nesreče na strelišču umrl takratni komandir te postaje. Na tem delovnem mestu je ostal do začetka vojne za Slovenjo leta 1991.
Pred pričetkom vojne za Slovenijo je v Slovenski Bistrici, kot vodja modre linije, organiziral manevrsko strukturo narodne zaščite in bil prisoten na tajnih sestankih s predstavniki Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo in Republiškega sekretariata za notranje zadeve ter organizatorjem zelene linije v Slovenski Bistrici, majorjem Marijanom Streharjem. Stanislav Mlakar je bil kasneje premeščen v Maribor, kjer je v mestu in ob državni meji organiziral delo policistov v času agresije Jugoslovanske armade.
Kasneje je v mariborski policijski upravi opravljal različne naloge, predvsem na področju zagotavljanja varnosti na javnih prireditvah. V letih 1992−2006 je vodil varovanja zahtevnih domačih in mednarodnih športnih prireditev, ki so se odvijale v Mariboru, in bil vodja varnosti v letih 1996 in 1999, ko je Slovenijo obiskal papež Janez Pavel II.
Stanislav Mlakar je do leta 2006 je opravljal delo v raznih službah Ministrstva za notranje zadeve RS, za tem pa je do leta 2009 opravljal delo vodje pravne službe v podjetju Protect d.o.o., Maribor.
Leta 2006 je bil prvič izvoljen v Občinski svet Občine Slovenska Bistrica in bil med leti 2010−2022 v treh mandatih podžupan Občine Slovenska Bistrica.
Je član programskega sveta Fakultete za varnostne vede in predavatelj pri Zbornici RS za razvoj slovenskega zasebnega varovanja. Leta 2013 je skupaj s Fakulteto za varnostne vede, policijo, redarsko službo in zasebnimi varnostnimi službami zastavil in vodil v mestu Slovenska Bistrica inovativen projekt pod imenom »Varovana soseska«, po principu delovanja angleških varnostnih organov. Projekt je bil s strani Inštituta za korporativne varnostne študije Slovenije nagrajen, Občina Slovenska Bistrica pa je bila za leto 2015 proglašena za najvarnejšo občino v Sloveniji.
V času razglasitve epidemije Covid-19 je aktivno deloval v razširjenem vodstvu Občinskega štaba za civilno zaščito.
Pomemben je tudi prispevek in aktivna vloga Stanislava Mlakarja v društvenih dejavnostih v občini, kakor tudi v Krajevni skupnosti Vrhole − Preloge, v športnih društvih, v zvezi društev upokojencev in v veteranskem združenju Sever.

VIR: biografski-sb.si

  8. decembra 1949 je Vestnik poročal 

  PODJETJA IZPOLNILA PLAN

Kljub vsem težkočam bodo skoraj vsa podjetja izpolnila plan v poljčanskem okraju

Vestnik 1Te dni se je vršila konferenca vseh upravnikov in direktorjev v Poljčanah, da pregledajo dosedanje delo in se pogovore o vpeljavi Sirotanovičevega sistema kot stalnega načina dela. Konferenci so prisostvovali zastopniki OKKPS in OSS.
Med dosedanjimi podjetji, ki so že tekmovala, je zavzela prvo mesto tovarna Impol Slovenska Bistrica, kjer je mladinska brigada Robnik Stanka izpolnila normo 394 %, nadalje Gozdna uprava Slovenska Bistrica 318 %, Tovarna olja pa je v času tekmovanja dvignila plan za 130 %. Vsa ostala podjetja poljčanskega okraja so v tekmovanju na čast Dneva republike dvignila delovne uspehe od 20 do 25 %.

VIR: T. M., Vestnik

  8. december 1946

  SVEČANO ODPRLI RESTAVRACIJO NA PRAGERSKEM

Pragersko kronikaMed drugo svetovno vojno je bila železniška postaja na Pragerskem zaradi zavezniških letalskih napadov močno poškodovana. Obnovljeno restavracijo v njej so svečano odprli 8. decembra 1946.

VIR: Mirko Munda: Pragersko - kronika, str. 282

 
 
 
 
 
  8. decembra 1940 je Večernik poročal

  OTVORITEV SOKOLSKE DVORANE V POLJČANAH

VečernikZa 10 letico obstoja bo Sokolsko društvo Poljčane odprlo v domu dvorano. Stavba na zunaj še ni dovršena, pač pa je dvorana že pripravljena in bo v soboto slovesna otvoritev, kar bo združeno z Miklavževim večerom . Širom Dravinjske doline si je doslej edini poljčanski Sokol postavil dom, in je na plodove 10 letnega dela sedaj lahko ponosen. Dvorana je lična in prostorna. Njena površina znaša 160 kvadratnih m etrov, je nad 5 m visoka in ima tudi prostoren oder. Sokol Poljčane je prevzel dediščino po
likvidaciji čitalnice, ki se je pred 10. leti prostovoljno razšla v prid novoustanovljenega Sokola. Premoženje 10.000 din, ki ga je zapustila čitalnica, so plodno naložili in leta 1938 je uspelo društvu kupiti primerno stavbišče. Celotna zgradba bo gotova v sokolski Petrovi petletki. Ob otvoritvi dvorane se Sokol vsem svojim vdanim in nevidnim sodelavkam in sodelavcem iskreno zahvaljuje za trud in požrtvovalnost, ki so jo posamezni doprinesli, zahvaljuje se pa posebno vsem, ki so društvo gmotno in materialno podprli.

VIR: Večernik

  8. december 1940

  TRIO S KLAVIRJEM, VIOLINO IN ČELOM SE PREDSTAVI

Spodnja Polskava MundaKer je bilo v spodnjepolskavski župniji – vsaj po prepričanju župnika Zorka – malo dobrih pevk in pevcev, je – v skladu s krilatico »Melhior, pošlji jih na kor«, da na koru ne bi več sameval samo organist – angažiral svoje sorodnike z rojstnih Zdol pri Brežicah, da so ob delavnikih peli pri mašah. Ker so bili glasbeno nadarjeni, je župnik osnoval trio s klavirjem, violino in čelom, ki se je predstavil 8. decembra, na praznik Brezmadežne. »Verniki so ostrmeli,« je ponosno zapisal župnik v »Spominsko knjigo«, »ko se je na koru oglasila ubrana glasba orgel, violine in čela. Mašnik je pri oltarju po uspešnem nastopu ponavljal ‘Deo gratis’, ker je z njim zaprl usta malopridnežem, ki so dolga leta stanovalce v župnišču zmerjali s ‘farovškimi podganami’.«

VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str.205–206

  8. decembra 1940 je Mariborski večernik Jutra poročal

  PRAGERSKO - ROGATEC PREKO MAJŠPERGA

Večernik jutra

Akcija za železniško zvezo
Po otvoritvi proge Krapina - Rogatec se je sprožila zamisel zgraditve železniške proge Pragersko - Rogatec. To zamisel so pozdravili pred leti tudi zagrebški krogi. Kolikega pomena je ta železniška zveza, bi se pokazalo šele po uresničenju tega načrta. Z zvezo Rogatec-Pragersko bi dobili tako zvano dravsko železnico, ki bi segala od Dravograda do Beograda. S tem bi se zelo skrajšal vozni čas do Zagreba, kar je posebno v mednarodnem prometu velike važnosti. Razbremenila bi se tudi proga Maribor-Zidani most, ki bi bila namenjena le za potrebe dravske banovine. Majšperska železnica bi bila važna tudi v strategičnem oziru in naj bi to akcijo podprla tudi vojaška oblast. Zgraditev proge Ptuj-Rogatec ne bi imela pomena, ker bi s tem odvrnili kraje od glavne proge in bi imela le lokalni značaj, če pa bi jo podaljšali do Maribora, bi dobila značaj glavne proge, kar pa bi pomenilo za kraje ob sedanji glavni progi gospodarsko propast.
Zato je pozdraviti akcijo, ki je izšla pred leti na Pragerskem in v Sp. Polskavi in ki se sedaj obnavlja. Z novo progo bi se razvil ugoden tujski promet in obnovili se bodo trgovski stiki z jugom. Potniki za Zagreb bi prihajali od Poljčan ter od Ormoža vsi na Pragersko. Zato je zgraditev proge Pragersko-Rogatec življenjskega pomena za vso tamkajšnjo okolico.

VIR: Mariborski večernik Jutra

  8. december 1923

  Rodil se je učitelj, prevajalec, športnik in kulturni delavec MIROSLAV LEŠNIK

Lenik Miroslav 1Miroslav Lešnik se je rodil 8. decembra 1923 v Mariboru očetu Ivanu in materi Amaliji.
Družina je živela do njegovega devetega leta v Mariboru, nato v Slovenski Bistrici.
Leta 1941 je bil z družino izgnan v Srbijo, kjer se je pridružil osvobodilnem gibanju.
Po končani vojni je v Beogradu (Srbija) študiral na vojaški akademiji, a se je leta 1947 za stalno vrnil v domovino ter se odločil za učiteljski poklic. Diplomiral je na učiteljišču v Mariboru. Leta 1952 je postal učitelj telesne vzgoje na nižji gimnaziji v Slovenski Bistrici. Po končani pedagoški akademiji pa je 41 let poučeval angleški in nemški jezik. 12 let je bil mentor študentom v Mariboru.
Poročil se je z Lauro Lešnik (rojeno Span) in si z njo ustvaril družino. V zakonu sta se jima rodila hčerka Irina in sin Miro.
Imenovan je bil v svet zavoda Republike Slovenije za šolstvo, kot član komisije za izdajo učbenikov. 37 let je posvetil andragoškemu delu (Slovenska Bistrica, Maribor).
Veliko je predaval in prevajal.
S svojim delom je pustil sled v dramski sekciji Delavsko-prosvetnega društva (DPD) Svoboda Slovenska Bistrica. Bil je član predsedstva klubov Organizacije združenih narodov (OZN) Slovenije, ustanovitelj in načelnik telesno-vzgojnega društva Partizan in soustanovitelj taborniške orgnizacije v Slovenski Bistrici ter bil dolgo tudi njen načelnik.
Na Andragoškem zavodu v Mariboru je poučeval do svojega 85. leta starosti.
Za svoje športne dosežke je prejel številne nagrade in priznanja.
Miroslav Lešnik je umrl 7. januarja 2013 v Mariboru, pokopan je v Slovenski Bistrici.

VIR: biografski-sb.si

Rubrika Utrinki
 

11pokrovitelj

  • December 8, 2023
Last modified on Tuesday, 31 October 2023 07:10
Rate this item
(2 votes)

Vreme

 
Zvočni posnetek napovedi

komunala

Koledar prireditev

Mon Tue Wed Thu Fri Sat Sun
2
4
11
23
25

 Red Simple Travel Blog Banner 1170 200 pik 1170 702 pik

UTRINKI ČASA - Na današnji dan

« February 2024 »
Mon Tue Wed Thu Fri Sat Sun
      1 2 3 4
5 6 7 8 9 10 11
12 13 14 15 16 17 18
19 20 21 22 23 24 25
26 27 28 29      

Poišči