Vodja civilne iniciative Za Pohorje brez vetrnih elektrarn Drago Mahorko je poudaril, da odločno nasprotujejo postavitvi vseh vetrnih elektrarn na tem območju, saj ta sodijo na degradirana območja, ki jih na Pohorju ni. Tudi zato jih je zelo razveselila odločitev bistriške upravne enote, ki je pred nekaj dnevi zaradi neskladnosti s prostorskimi akti občine zavrnila izdajo gradbenega dovoljenja male vetrne elektrarne Kalše. "Vsi vemo, da kadar v naravi uspe prvi tujerodni rastlini, uspe tudi drugim, ki zadušijo in prerastejo avtohtone domače vrste," je dodal Mahorko. Ob tem je še povedal, da so negativno stališče glede izgradnje vetrnic na Pohorju pred kratkim izrekla tudi Lovska zveza Podravja in tudi planinska društva. Če država ne bo upoštevala mnenja stroke in bo prišlo do prevlade drugih interesov nad interesi ohranjanja narave, je napovedal Mahorko, bodo preko okoljskih organizacij vložili ustavno presojo zakona, ki takšno početje trenutno omogoča. Pri tem pozivajo vse odločevalce, od Roberta Goloba naprej, da zaustavijo investitorje, sicer se bodo odločno uprli  vsem poskusom pustošenja Pohorja, je še dejal in ponovil slogan: “Tace stran od Pohorja!” 

Bistriški župan Ivan Žagar je opozoril, da je UE Slovenska Bistrica k projektu podala kar 32 negativnih mnenj, da je občinski svet že večkrat zavrnil projekt, pa tudi zbori krajevnih skupnosti Kebelj, Tinje in Šmartno na Pohorju, kjer bi stale vetrne elektrarne, in državo pozval, da za umeščanje vetrnic uvede postopek sprememb državnega prostorskega načrta, v katerem bodo lahko vsi prizadeti izdajateljem dovoljenj predstavili svoja stališča. Ker do tega ni prišlo, je občinski svet na zadnji seji od države zahteval ustavitev vseh postopkov. "Če bi bilo govora o le nekaj elektrarnah, in to na skrbno izbranih lokacijah, ki ne bi bile škodljive za okolje in prebivalstvo, bi investitor še lahko uspel, v trenutnih razmerah in s tako megalomanskim projektom pa je naletel na upravičen bes lokalnega prebivalstva, zato projekt ni uresničljiv," je poudaril Žagar.

Proti vetrnim elektrarnam so se izrekli tudi krajani vseh treh krajevnih skupnosti, Keblju, Tinju in Šmartnem na Pohorju, kjer naj bi te stale, je danes spomnil tudi predsednik krajevne skupnosti Tinje Maksimiljan Tramšek, sicer direktor bistriškega komunalnega podjetja, ki je v tej vlogi opozoril še na nevarnost ogrožanja pohorskih vodnih virov, iz katerih zagotavljajo vodo tudi za nekatere druge občine.

Proti vetrnicam tudi Rušani
Nasprotovanju se pridružuje tudi ruška civilna iniciativa ZA združena akcija, katere predstavnik Tomi Prosnik je povedal, da so študije v preteklosti res ugotavljale, da zlasti na grebenu Pohorja obstaja potencial za postavljanje vetrnic, vendar zaradi preveč gosto poseljenega okolja in vseh naravnih bogastev ni smiselno, da bi jih umeščali v ta prostor. Skupaj so premierju Robertu Golobu, ministroma Bojanu Kumru in Alenki Bratušek, investitorjem, pa tudi predsednici države Nataši Pirc Musar, ki naj že pol leta ne bi uspela odgovoriti na njihovo prošnjo, sporočili, da se bodo odločno uprli namenu, da Pohorje postane tehnološka in zaradi vetrnih elektrarn tudi požarno ogrožena krajina. V Rušah so bili s strani investitorja zaprošeni za služnostno pravico pri gradnji kablovodov, ki bi peljali do vetrnih elektrarn, vendar so po besedah županje Urške Repolusk občinski svetniki tudi tam, potem ko so leta 2021 sicer glasovali za projekt, a sama služnostne pogodbe ni podpisala, letos izrekli jasen ne investiciji.

Proti tudi v Oplotnici in Zrečah
Projektu nasprotuje tudi občina Oplotnica, na ozemlju katere vetrnic sicer ne bi bilo, a jih po besedah župana Matjaža Orterja skrbi prav dejstvo, da bi bila ogrožena njihova pitna voda. Župan občine Zreče Boris Podvršnik je izpostavil, da so proti postavitvi vetrnih elektrarn. Vetrno polje bi sicer stalo v občini Slovenska Bistrica v bližini zemljišč občine Zreče, kjer imajo turistične objekte. Da bi prišlo do velike škode v turizmu, ne nazadnje tudi naravi, saj ne bi bilo več zelenega Pohorja, je tudi mnenje direktorja lokalne turistične organizacije Rogla-Zreče Domna Vogelsanga.

Postavitvi vetrnih elektrarn nasprotujejo tudi na Zavodu za varstvo narave in Alpe Adria Green
Podporo lokalnemu prebivalstvu sta danes izrekla tudi strokovni sodelavec Zavoda za varstvo narave Andrej Grmovšek in predstavnik okoljske organizacije Alpe Adria Green Tomaž Ogrin, ki je požel velik aplavz navzočih potem, ko je investitorje pozval, da umaknejo projektom, saj na Pohorju vetrnih elektrarn ne bo, ker je argumentov za to več kot dovolj.

Andrej Grmovšek, namestnika vodje OE Maribor Zavod RS za varstvo narave: Pretežni del Pohorja leži v območjih Natura 2000, katerih cilj je ohranjanje evropsko ogroženih vrst in habitatnih tipov. Na Pohorju je tudi več naravnih vrednot in zavarovanih območij. Gradnja vetrnih elektrarn in z njimi povezanih objektov na Pohorju lahko na določenih lokacijah povzroči uničenje varovanih ogroženih habitatnih tipov (predvsem travišč in barij), delovanje vetrnih elektrarn na Pohorju pa ima lahko bistven negativen vpliv predvsem na nekatere vrste ogroženih ptic (predvsem gozdnih kur in  planinskega orla) ter netopirjev. Gradnja in delovanje vetrnih elektrarn na območjih naravnih vrednot oz. zavarovanih območjih lahko ima vpliv tudi na ta območja. Zavod RS za varstvo narave za Ministrstvo za naravne vire in prostor pripravlja gradiva za pripravo smernic in mnenj za pripravo državnih in občinskih prostorskih aktov ter sodeluje v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj s strokovnimi mnenji. V svojih gradivih in mnenjih za posamezne konkretne plane oz. posege (glede na lokacije, načine izvedbe ...) podajamo usmeritve oz. mnenje o vplivih posegov na naravo (zavarovana območja, območja Natura 2000, naravne vrednote)."

Tomaž Ogrin, Alpe Adria Green: "Za osnovo kritične ocene imamo na razpolago Presojo vplivov na okolje (PVO) in posebej še ceno hrupa. Nazivna moč vsake VE je 3,5 MW, višina rotorja 130 m, dolžina elis pa okrog 70 m. Tudi v Sloveniji imamo s hrupom VE že nekaj letno prakso. Pri naselju Dolenja vas, KS Senožeče, občina Divača obratuje VE z nazivno močjo 2,3 MW, z višino stolpa okrog 100 m. Najbližji prebivalci so  oddaljeni 850 m. Elaborat o hrupu za 35 VE ne obravnava hrupa VE, ker uporablja le obstoječe predpise. Vendar jih uporablja napačno, ne upošteva množice VE, obenem pa so izpustili Pravilnik o zaščiti pred hrupom v stavbah (Ur.l. RS 10/12) in z njim povezano Tehnično smernico TSG-1-005. Te določajo normativne vrednosti za dovoljene ravni hrupa v notranjosti bivalnih prostorov, v katere še zlasti nizkofrekvenčni hrup in infrazvok VE izrazito prodirata, tudi skozi zaprta okna.. Poleg tega pa se zaradi stoječih valovanj (resonance) še dodatno ojača. Temu se očitno izdelovalci PVO in investitorji VE na veliko izogibajo, saj bi jih ravno pri tem utegnili ujeti pri zakonskih prekoračitvah." Med drugim je opozoril, da je hrup pri vetrnih elektrarnah znan, da pa pri nas ni zapisan v predpisih. Hrup se po njegovih besedah širi več kilometrov stran, prav tako tudi vibracije. Navedel je primer vetrne elektrarne v Dolenji vasi, ki je od naselja stran za 850 metrov, domačini pa tožijo o nenehnih glavobolih, nespečnosti, depresiji, zbujanju in drugih težavah zaradi nenehnega hrupa in vibriranja. 

Natalija Sinkovič