Slovenska Bistrica, 15. november 2023 - Državni svet se je v bistriškem gradu sestal na 11. redni seji.

Zbrane na prvi terenski seji VII. sklica Državnega sveta je uvodoma nagovoril župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar. Pozdravil je idejo, da Državni svet Republike Slovenije organizira svoje seje tudi v lokalnih skupnostih – občinah širom po Sloveniji, saj s tem lokalne skupnosti dobijo priložnost, da državnim svetnicam in svetnikom neposredno predstavijo problematiko posameznih lokalnih okolij. »Državni svet z zastopanjem lokalnih interesov - politik  tako prinaša na nacionalno raven težave, potrebe in  tudi nove ideje, s katerimi se vsakodnevno srečujemo in ki so temeljne za razvoj,« je pojasnil in pozval Državni svet, da zaradi vse večjih razvojnih razlik v Sloveniji organizira razvojno konferenco, ki bi dala odgovore, kako zagotoviti vsaj približno enakomeren regionalni razvoj Slovenije.

Državni svetniki so se nato seznanili s predvidenimi spremembami Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja

Predlog novele Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja je uvodoma predstavila državna sekretarka na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Andreja Katič, ki je med drugim povedala, da bo besedilo pripravljeno januarja 2024, nato bo usklajevano s predstavniki združenj občin in drugimi deležniki, pozno pomladi 2024 bo šel predlog zakona na vlado in nato v Državni zbor. Sledila sta razprava svetnikov in dodatna pojasnila državne sekretarke. Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič, ki vodi Delovno skupino za pripravo pokrajinske zakonodaje, je v razpravi uvodoma poudaril, da so občine pomemben nosilec razvoja, saj so vlaganja na lokalni ravni zelo ciljna. »V Državnem svetu verjamemo, da bi bilo mogoče sistem lokalne samouprave še izboljšati, in sicer s formiranjem drugega nivoja lokalne samouprave, ki bi ga lahko dosegli z ustanovitvijo regij oziroma pokrajin,« je dejal in spomnil, da je Državni svet v preteklem mandatu sprejel in v zakonodajni postopek vložil paket treh zakonodajnih iniciativ, in sicer Predlog zakona o ustanovitvi pokrajin, Predlog zakona o financiranju pokrajin in Predlog zakona o pokrajinah. Ker je Vlada Republike Slovenije k navedenim predlogom zakonov 18. avgusta 2022 podala negativna mnenja, iz prispelih pripomb posameznih lokalnih skupnosti in ostalih deležnikov pa je izhajalo, da bi bilo treba ustreznost določenih konceptov oz. posameznih predlaganih rešitev ponovno pretehtati, je Državni svet v tem mandatu na seji 15. februarja 2023 sprejel sklep, da paket treh zakonodajnih iniciativ umakne iz zakonodajne procedure. Na naslednji seji marca 2023 je za namen nadaljevanja dela na tem področju Državni svet ustanovil Delovno skupino za pripravo pokrajinske zakonodaje. Možnost za nadaljnje korake je delovna skupina v pogovorih z ministrstvi ter predstavniki Združenja občin Slovenije (ZOS), Skupnosti občin Slovenije (SOS) in Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS) prepoznala v izvedbi pilotne regije, za katero bi bilo treba predhodno zagotoviti ustrezno zakonsko podlago. Kot možna pot za dosego navedenega cilja je bila prepoznana dopolnitev Zakona o skladnem regionalnem razvoju. »Glede na dosedanje razgovore z Ministrstvom za kohezijo in regionalni razvoj ter po oceni delovne skupine DS za pripravo pokrajinske zakonodaje bi bilo mogoče v noveli Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki je trenutno v pripravi, zagotoviti ustrezno zakonsko podlago za uvedbo pilotnih regij, predvidoma ene v zahodni in ene v vzhodni kohezijski regiji, v okviru katerih bi lahko dorekli naloge, ki bi se na regionalni nivo prenesle z države in občin ter jih finančno ovrednotili. Novela zakona predvideva tudi uvedbo Strategij regionalnega razvoja, v okviru katerih bi lahko v določenem obdobju nekaj let definirali razvojne prioritete posameznih regij in pripravili nabor konkretnih nalog, ki bi jih lahko v prihodnosti izvajale pokrajine. Menim, da je o tem treba temeljito razmisliti, saj Slovenija brez pokrajin izgublja pomemben razvojni potencial,« je pojasnil predsednik DS Marko Lotrič, ki se je ob tej priložnosti zahvalil ministru in državni sekretarki na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj za pripravljenost prisluhniti argumentom Državnega sveta.

Obravnavali in podprli so tudi vprašanje bistriškega državnega svetnika Milana Ozimiča o vetrnih elektrarnah na Pohorju

Pod točko dnevnega reda Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov so državni svetniki obravnavali in podprli vprašanje državnega svetnika Milana Ozimiča glede problematike umestitve 56 vetrnih elektrarn na območju Pohorja, in sicer: »Kako bo ravnalo Ministrstvo za naravne vire in prostor v zvezi s problematiko umestitve – izgradnje vetrnih elektrarn na območju Pohorja na lokacijah Rogla, Trije Kralji, Areh, ki ji nasprotujejo občine Slovenska Bistrica, Oplotnica, Ruše in Zreče, krajani krajevnih skupnosti Kebelj, Tinje in Šmartno na Pohorju, Civilna iniciativa Za Pohorje brez vetrnih elektrarn, kakor tudi številna združenja in interesne skupine planinci, lovci, ribiči, kmetje, taborniki, gostinci  …?«

(DS, NS)