Na 2. osnovni šoli so učencem ponudili tradicionalna in ekološka živila slovenskega porekla: med, maslo, domači temni kruh, jabolko in mleko, vsa hrana pa je bila naročena pri lokalnih dobaviteljih. Učenci so bili nad zajtrkom navdušeni, saj imajo radi tradicionalna živila. Z učenci so izvedli različne podporne vzgojno-izobraževalne dejavnosti, kot so pogovor, branje zgodbic, ogledi filmov, revij in slik. Pogovarjali so se o prosu in poiskali nekaj zanimivih receptov za kosila.

OŠ Pohorskega odreda z lokalnimi pridelovalci hrane sodeluje vse leto

"Naš super zajtrk je bil sestavljen iz BIO mleka in BIO masla iz Mlekarne Krepko, medu s čebelarstva Kotnik, BIO jabolk lokalnega pridelovalca Podgrajšek in domačega črnega kruha iz krušne peči, s kmetije Tomše," je povedala organizatorka šolske prehrane Eva Leskovšek. Posebno pozornost so namenili prosu. "O mednarodnem letu prosa smo najprej opozorili s plakati, ki smo jih izobesili po šoli. Za učence smo pripravili razne poučne vsebine na temo eko kmetijstva, poljedelstva, vrtnarstva in sadjarstva. Na temo zdravega prehranjevanja in pomena prosa smo jim pripravili tudi PPT predstavitev, kjer smo jim predstavili proso, našteli nekaj glavnih dejstev in zanimivosti o prosu in kakšne zdravilne učinke ima na telo," je še povedala Eva Leskovšek in dodala: "Učenci se zelo veselijo Tradicionalnega slovenskega zajtrka. Radi jedo kruh z maslom in medom, ki je tudi sicer večkrat na jedilniku. Naučili so se, da je lokalno pridelana hrana kakovostnejša  in bolj sveža od tiste, ki prepotuje na stotine kilometrov. Pomembno je, da jim pripravljamo  tradicionalne slovenske jedi, tako v šoli kot doma, saj bodo ugotovili, da so jedi, pripravljene iz lokalnih sestavin okusnejše in bolj zdrave. Otroci se naučijo, da s projektom TSZ tako podpiramo slovenske pridelovalce in predelovalce hrane."

Na vprašanje, ali so ob tem dogodku sodelovali z lokalnimi kmetijami oziroma lokalnimi pridelovalci hrane je povedala: "Z lokalnimi kmetijami in pridelovalci hrane ne sodelujemo samo ob tem dogodku, ampak vse leto. Lokalno pridelano hrano redno uvrščamo na šolski jedilnik. Na kmetijah naročamo lokalno sadje in zelenjavo, mlečne izdelke, kruh, žita in mlevske izdelke, med, mesne izdelke, kis, olje, jajca, sokove, suho sadje in še kaj bi se našlo. Trudimo se, da bi bil nabor lokalnih dobaviteljev čim večji, vendar smo pri tem omejeni z Zakonom o javnem naročanju. Želeli bi si več povezovalnih dogodkov, med naročniki-šolami in lokalnimi dobavitelji, da se spoznamo in izmenjamo izkušnje." Učenci so si zaželeli še več takšnih zajtrkov. "Kar seveda podpiramo. Veseli smo njihovih pobud, naj bo na jedilniku več jote, polente, mlečnih jedi."

Na OŠ Anice Černejeve v Makolah prvič pekli v novi gospodinjski učilnici

Tudi na Osnovni šoli Anice Černejeve v Makolah so obeležili že 13. tradicionalni slovenski zajtrk. Za učence od 1. do 9. razreda so pripravili dan dejavnosti na temo Naša super hrana. Ob tem so posebno pozornost namenili prosu, ki mu je letos namenjeno tudi mednarodno leto. Letošnji slogan zajtrka je bil  »Kruh za zajtrk – super dan!«, torej v znamenju kruha, žit in izdelkov iz žit.

»Učenci so se pod vodstvom razrednikov najprej zbrali v svojih matičnih učilnicah. V družbi vabljenih gostov (med njimi je bil župan občine Makole g. Franc Majcen, predsednica Društva gospodinj Makole ga. Vida Krapše, Bogdan Horvat – sadjarstvo Horvat, Katja Sagadin – čebelarstvo Hajšek in ostali zaposleni na šoli) so najprej razmislili, zakaj podpiramo slovensko – lokalno hrano, kako pomemben je zajtrk za možgane in prisluhnili predstavitvi sestavin letošnjega zajtrka. Za makolske učence, zaposlene in goste je bil tradicionalni slovenski zajtrk sestavljen iz: kruha (kmetija Jug), masla (mlekarna Celeia), domačega mleka (kmetija Rabič), medu (čebelarstvo Hajšek) in jabolk (sadjarstvo Horvat). Vsi smo zelo uživali v okusni hrani in skupaj zapeli še pesem Čebelar," pojasnjuje ravnateljica Silvestra Samastur.

»Dan se je nadaljeval v delavnicah, kjer so učenci uživali v peki kruha, izdelovanju lesenih nožev za mazanje medu, spoznavanju žit, hrane iz prosa, kuhanju zeliščnih čajev, prebiranju literature in slikanju. Še posebej so uživali učenci 4. in 5. razreda, ki so pod vodstvom gospe Terezije Slaček pekli dobrote iz moke prvič v novi gospodinjski učilnici. Učenci so ob koncu dneva dejavnosti pripravili še bogato razstavo na šolskih hodnikih,« dodaja Samasturjeva.

Tudi OŠ Antona Ingoliča je učencem ob tradicionalnem slovenskem zajtrku ponudila tradicionalne jedi - mleko in jabolka kmetije Korošec, kruh kmetije Lešnik, maslo izbrane kakovosti slovenske mlekarne in med lokalnega čebelarja Poslek

»Prosu smo namenili pozornost pri razredni uri, v sklopu katere smo skušali učencem približati zavedanje, kako pomembno je uživanje živil lokalnega izvora in naravi prijazna pridelava poljščin za dobrobit vseh generacij (danes in v prihodnosti),« pove ravnateljica Danica Veber. »Učenci se vsako leto zelo lepo odzovejo na tradicionalni slovenski zajtrk. Ocenjujemo, da je bilo tako tudi ob obeležitvi letošnjega Dneva hrane s tradicionalnim slovenskim zajtrkom.«

»Učenci se vsako leto učenci naučijo in pridobijo novo spoznanje, saj načrtujemo dejavnosti povezane s tradicionalnim slovenskim zajtrkom usmerjeno in jih prilagajamo glede na razpisano temo v letu, ko se obeležuje Dan slovenske hrane. Letos smo poleg pomena rednega zajtrkovanja, zdravega življenjskega sloga in pomena čebel na našo prehransko varnost, vključili tudi vsebine povezane z semeni in žiti s poudarkom na lokalni pridelavi poljščin,« je še povedala Vebrova in dodala: »Menimo, da je zelo pomembno ozaveščanje otrok in mladine o pomenu lokalno pridelane hrane in o tradicionalnih slovenskih jedeh, saj se s tem krepi zavedanje, da lahko vsak posameznik nekaj prispeva k naši prehranski varnosti, tako za sedanjo kot tudi za prihodnje generacije.« Ob obeleževanju Dneva slovenske hrane s tradicionalnim slovenskim zajtrkom sodelujejo z lokalnimi kmetijami in pridelovalci hrane. »Naša praksa je, da na jedilnik skozi vso šolsko leto tedensko vključujemo živila lokalnih kmetij in pridelovalcev.« Ob tej priložnosti so se zahvalili kuharicam in  organizatorki šolske prehrane  za odlično pripravljene jedi. Z  njihovimi dodanimi začimbami kot so  ljubezen, prijaznost, potrpežljivost, srčnost so pripravljeni obroki še boljši.

V OŠ Kajetana Koviča Poljčane so pripravili zanimivo razstavo

Ker je letošnji tradicionalni slovenski zajtrk poudarjal žira, so v Poljčanah ob tej priložnosti v avli šole pripravili razstavo s pomočjo lokalnega dobavitelja, Ekološke kmetije Jug iz Modraž, na kateri so si učenci lahko ogledali žita in psevdožita pšenico, ajdo, koruzo, črno in belo sojo. Predstavljena so bila tudi kot moka in pečen kruh. "Razstavo so obogatili še različni pripomočki za čebelarjenje, ki so nam jih posodili Poljčanski čebelarji. Učenci so si skupaj z učitelji razstavo z veseljem ogledali. S tem smo povečali tudi njihovo zanimanje in pričakovanje tradicionalnega slovenskega zajtrka," je povedala Sabina Kralj. Tradicionalni slovenski zajtrk ni le priložnost, da učenci preizkušajo, kako se je zajtrkovalo nekoč, pač pa prijetno druženje učencev in učiteljev. V tem druženju poteka pogovor o življenju nekoč, o pomenu zajtrka nekoč in danes, o pomenu lokalno pridelane hrane in kratkih verigah, o pomenu kmetovanja in samooskrbe, o trajnosti in še kaj. Tradicionalni slovenski zajtrk je potekal ob spremljavi harmonike, kar je še obogatilo razpoloženje.

Učenci so povedali, da je takšen skupen zajtrk prijetna izkušnja in ga predlagajo mesečno.

V šoli smo poskrbeli, da so bili mleko, kruh, med in jabolka lokalnega porekla, maslo pa narejeno iz slovenskega ekološkega mleka.

Natalija Sinkovič