Seveda v tem primeru govorimo o splošnih knjižnicah, ki so javno dostopne in zagotavljajo svoje storitve širši javnosti. Poleg splošnih knjižnic v slovenskem prostoru delujejo še nacionalna knjižnica (Narodna in univerzitetna knjižnica) , specialne (strokovne), visokošolske in šolske knjižnice. Splošne knjižnice v slovenskem prostoru sodelujejo med seboj s projekti na nacionalnem nivoju, hkrati pa sodelujejo tudi z vsemi ostalimi tipi knjižnic.
Sodelovanje splošnih in šolskih knjižnic je v slovenskem prostoru dobro razvito in utečeno.
Splošne knjižnice sodelujejo s šolskimi z dopolnjevanjem vrzeli v številčnosti določenega gradiva, predvsem gradiva, ki ga šole umeščajo na sezname čtiva za bralne značke in tistega, ki je po učnih načrtih dodeljeno učencem in dijakom kot obvezno domače branje. Sodelovanje sega tudi na področje raznih projektov na lokalni ravni, ki se z leti širijo na državno raven, in državnih projektov, ki potekajo pod okriljem državnih inštitucij. Nekateri od teh projektov tečejo že vrsto let in jih predstavljajo kot dobre prakse v knjižničarski dejavnosti tudi v tujini.
Hkrati splošne knjižnice sodelujejo pri izvajanju kurikula knjižnično informacijskih znanj za učence in dijake. Bibliopedagoške ure, ki jih v okviru tega kurikula v splošnih knjižnicah izvajajo splošni knjižničarji, so pomemben vir informacijskega znanja in informacijske pismenosti za učence in dijake ter so vsekakor odlična popotnica za nadaljnje šolanje in življenje.
Obstajajo pa splošne knjižnice, ki si poleg skupnih projektov in vzajemnega delovanja s šolskimi knjižnicami delijo tudi prostor. Imenujemo jih kombinirane knjižnice. V slovenskem prostoru obstaja le nekaj takšnih knjižnic, ena izmed njih je tudi Krajevna knjižnica Makole, ki je krajevna knjižnica Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica. Ta kombinirana knjižnica deluje že od leta 2010, svoje prostore pa ima v prostorih Osnovne šole Anice Černejeve Makole skupaj s šolsko knjižnico. Sodelovanje med obema knjižnicama že vsa leta od otvoritve krajevne knjižnice odlično teče. Nekaj let sta knjižnici skupaj sodelovali pri mednarodnem projektu Noč knjige. Zaposleni v obeh knjižnicah že od odprtja dobro sodelujejo in dopolnjujejo svoje delovanje na področju izposoje, strokovnih zadev in stika z uporabniki.
Tako splošne kot tudi šolske, visokošolske, specialne in narodne knjižnice brez zaposlenih – knjižničark in knjižničarjev – ne bi bile to, kar so. Oni še zdaleč niso čarobna bitja, ki so prebrala vse knjige, ki jih knjižnica ima, in velikokrat se zgodi, da jih obiskovalci presenetijo z vprašanji, na katere nimajo odgovora. Kljub vsemu pa se po svojih najboljših močeh potrudijo poiskati pravi odgovor in obiskovalcem knjižnice ponuditi gradivo, ki bo zadovoljilo njihove bralne potrebe. Zaposleni v knjižnicah uporabnikom ne nudijo le svojega znanja in pomoči pri iskanju gradiva in informacij, temveč v prostore knjižnice vnašajo toplino in domačnost. So prilagodljivi in vztrajni, zavedajo se, da je pristen medčloveški stik tisto, kar ljudje kljub hitremu življenjskemu tempu v današnjem času nedvomno najbolj potrebujejo.
Mojca Plaznik Plavec
