"Tekmovanja, ki jih organizira Interkultur, so na visokem nivoju, prijavljeni zbori gredo skozi validacijo in tudi tekmovalni program je delno določen in predhodno preverjen ter potrjen ali ovržen s strani komisije. To sestavljajo priznani svetovni zborovodje in skladatelji. Letos je bilo zborovsko tekmovanje drugič zapored v Lizboni. Seveda se je tekmovalni izziv združil z željo po lepem ambientu in odločitev je padla," pojasnjujejo Vivere.

Kakšni so vaši občutki ob prejemu zlatega priznanja?

Občutki so vedno krasni, ko dosežeš želeno priznanje. Že samo dejstvo, da lahko prepevaš v družbi vrhunskih zborov iz vsega sveta, je vzpodbudno. Če te publika dobro sprejme, je toliko bolj navdihujoče. Ko pa za trud in delo prejmeš bleščečo nagrado, je svet ena sama lepa melodija.

Kako ste se na tekmovanje pripravljale in kaj menite, da je naredilo vašo izvedbo posebno?

Na tekmovanje smo se pripravljale kar nekaj časa, kolikor nam pač dopuščata osebno življenje in druge aktivnosti posameznice. Vaje imamo dvakrat tedensko, ob posebnih koncertih ali tekmovanjih imamo intenzivne priprave, na katerih res lahko naredimo ogromno. Seveda nosi levji delež zaslug za odlične uvrstitve Viver na tekmovanjih v zadnjem desetletju naša umetniška vodja Nadja Stegne. S svojim pristopom, z znanjem, izkušnjami, predvsem pa z naravnim talentom, pili našo izvedbo tako dolgo, da je izpiljena za oder. Nato pa začne strugati … Malo šale, a to res ni lahko delo, tega ne zmore vsak.

Za vse zasluge, trud in podano znanje smo ji iskreno hvaležne. Pa še super se imamo, ko smo skupaj.

Poleg Nadje smo odvisne tudi od naše Nastje (Pančič Čurin). Enkrat tedensko imamo vaje pod njenim vodstvom, je pa tudi nenadomestljiva Nadjina pomočnica. Ona je tista, ki nas vsakič spomni na vse pomembne podrobnosti, ki smo se jih pri naučile pri Nadji, tista, ki nam na odru daje intonacijo, ritem in neomajno energijo skozi vsako pesem. Izjemno je potrpežljiva in delovna, njena energija na odru pa je k sreči nalezljiva.

Seveda so tu še druge glasbenice, ki nas spremljajo na klavirju ali nas korepetirajo na posameznih vajah, da se lahko hitreje učimo. Vivere imamo res srečo.

Verjetno je vse, kar smo navedle zgoraj, naredilo izvedbo posebno. Poznavanje značilnosti obdobja skladbe, ki jo poješ, interpretacija, razumljivost besedila, pravilna intonacija, pa tudi medsebojno sodelovanje in pozitivna energija na odru. Zaradi te nas ima publika baje še posebej rada. In Nadja tudi.

Kako je vašo izvedbo sprejelo občinstvo in kako strokovna žirija?

Naj najprej povemo, da gre za zelo veliko mednarodno tekmovanje. Na tem tekmovanju je prepevalo okrog 1500 pevcev, tekmovalo je 35 zborov iz 18. držav. Govorimo o vseh kontinentih, razen Avstralije. V naši kategoriji, A2 – enaki glasovi, je nastopilo deset ženskih in moških zborov, od tega trije odlični norveški zbori, švedski, nemški, ameriški, estonski zbor izjemno dobrih mladih pevk, latvijski zbor, hrvaška klapa in slovenske Vivere. Konkurenca je bila močna, na eni strani 45-članski zbor mladih pevk ali 40-članski moški zbor, na drugi strani pa deset Viver. Težka naloga za strokovno žirijo.

Ocenjevala nas je tričlanska komisija in očitno so nam bili dovolj naklonjeni, da smo prejele zlato priznanje. Prejeti zlato priznanje ali medaljo ne pomeni zmage. Bronastih, srebrnih in zlatih priznanj je lahko več, doseči moraš določeno število točk iz različnih kriterijev.

Občinstvo je na festivalih vedno čudovito. Dvorana Aula Magna, v kateri smo izvajali gala in prijateljske koncerte ter tekmovanja, sprejme 1580 ljudi. Tako je bilo letos še posebej bučno in veselo. Drug drugega vzpodbujamo in se veselimo uspehov, saj je namen festivala ravno ta - združevanje različnih kultur in narodov v skupni ljubezni – glasbi. Vsi odidemo domov polni izkušenj, novih prijateljstev in spominov.

V hostlu smo stanovali skupaj z mladim zborom iz Kostarike. Billi so odlični, hkrati pa v folklornih kostumih tudi prava paša za oči. Na uvodnem gala koncertu smo nastopili zbor iz Kostarike, otroški zbor iz Zimbabweja, 75-članski nemški mešani pevski zbor, hrvaška klapa in Vivere. Bolj bučno in prijazno publiko imamo samo v domačem kraju.

Kaj bi izpostavile kot ključni element, ki je prispeval k vašemu uspehu na tem mednarodnem tekmovanju?

Zelo dobro je bila ocenjena pesem, ki jo je napisala naša pevka in odlična novopečena pesnica Andreja Vidmar, Ko ljubim. Glasbo je napisal nekdanji umetniški vodja Viver, Tadej Kušar, ki nas pozna dovolj dobro, da tudi sicer piše skladbe, ki so nam pisane na kožo in s katerimi dosegamo odlične rezultate. Neverjeten je!

Poleg tega pa veliko dela, odrekanja, vaj, upoštevanje navodil naše umetniške vodje. Razumevanje naših domačih, ki nas vzpodbujajo in nam stojijo ob strani. Veliko skupnih ur, smeha, šal, razgovorov, kozarček rujnega vina. Sodelovanje na odru, pretakanje melodije in energije, nasmehi in pogledi dragih ti sopevk in prijateljic.

Ko imaš vse to, ni več tako težko doseči dober rezultat.

Kakšni so vaši načrti in cilji za prihodnost po prejemu tega zlatega priznanja?

Čez dober teden nas čaka zahtevna regijska revija zborov in vokalnih skupin v Velenju.

Nato še tradicionalna božična koncerta v mariborskem zavodu za prestajanje kazni in v Slovenski Bistrici. Potem pa nazdravimo novemu letu, ki je za nas jubilejno. Praznujemo namreč tridesetletnico obstoja Vokalne skupine Vivere. Zato si želimo svojim dragim obiskovalcem pripraviti lep jubilejni koncert. Upamo, da se vidimo!

Potem pa veselo v novo desetletje, kaj pa drugega?

Natalija Sinkovič