( ISSN 2738-5760 )
UTRINKI ČASA, Foto: Bistričan.si UTRINKI ČASA, Foto: Bistričan.si

12. februar

Na današnji dan ... skozi zgodovino Slovenske Bistrice 

  12. februar

  Danes goduje REGINA

Ime Regina izhajan iz latinskega imena Regina, ki je nastalo iz latinske besede regina v pomenu besede »kraljica«. Tudi iz moške oblike latinske besede regina to je rex, v rodilniku regis, je nastalo ime Rex. Imenu Rex v grščini ustreza Βασιλευς (Basiléus), latinsko Basilius, nemško Basil, rusko Vasilij, slovensko Bazilij, Vasilij, Vasja, Vsko, Vaso.
Ostale različice imena: Džina, Džinka, Gina, Rega.
 
  12. februar

  V FRANKOLOVEM PRI CELJU SO NEMCI OBESILI 100 TALCEV

Frankolovski pobòj, tudi frankólovski zločin, je bil poboj stotih Slovencev v Grabnu na Stranicah pri Frankolovem 12. februarja 1945, ki so ga izvedli nemški okupatorji. Velja za enega najhujših nacističnih vojnih zločinov na slovenskem ozemlju med drugo svetovno vojno.
Frankolovski poboj je bil povračilni ukrep za smrt enega najpomembnejših nacističnih funkcionarjev, vodje celjskega okrožja in deželnega svetnika Antona Dorfmeisterja. Dorfmeister je bil ranjen 2. februarja 1945, ko je partizanska Bračičeva brigada v soteski Tesno postavila zasedo avtomobilski koloni, ki se je vračala z Dorfmeisterjeve poroke. Za posledicami ran je umrl naslednjega dne v celjski bolnišnici.
Kot maščevanje za Dorfmeisterjevo smrt so nacisti v mariborskih, celjskih in trboveljskih zaporih zbrali sto talcev in jih devetindevetdeset obesili na drevesa ob cesti, enega pa ustrelili med begom.
 
  12. februar 2016

  INFORMATIVNI DAN SŠSB

Informativni dan SŠSBNa srednjih in višjih šolah ter na visokošolskih zavodih so 12. in 13. 2. 2016 potekali informativni dnevi za bodoče dijake in študente.
Pestro je bilo tudi na Srednji šoli Slovenska Bistrica, kjer so med drugim predstavili nov program metalurški tehnik.
V šolskem letu 2016/2017 bodo vpisali 28 dijakov. Štiriletni tehnični program, ki se ga nazadnje izvajali pred 20 leti, bo končno zapolnil vrzel na tem strokovnem področju. Pri izvajanju programa bo sodelovala tudi skupina Impol. Kot je na današnjem informativnem dnevu povedala predstavnica podjetja Nina Potočnik, so na voljo kadrovske štipendije in velike zaposlitvene možnosti.
Sicer pa bodo, po besedah ravnateljice Srednje šole Slovenska Bistrica Ive Pučnik Ozimič, v naslednjem šolskem letu lahko vpisali še 56 dijakov v gimnazijski program, 28 dijakov v program ekonomski tehnik, 28 dijakov v program ekonomski tehnik - PTI in 26 dijakov v program trgovec.

VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar

  12. februarja 2013 je Informator poročal

  DR. IVAN ŽAGAR NA DELOVNEM POGOVORU PRI PREDSEDNIKU PAHORJU

upan PahorPredsednik Republike Slovenije Borut Pahor je 12. februarja 2013 na delovni pogovor sprejel predsednika Skupnosti občin Slovenije dr. Ivana Žagarja in predsednika Združenja občin Slovenije Roberta Smrdelja. Pobudo za srečanje je dal župan Občine Slovenska Bistrica Ivan Žagar. Predsednika reprezentativnih združenj slovenskih občin sta na pogovoru predstavila delovanje obeh združenj. Sklenili so tudi dogovor, da se bo v prvi polovici letos njega leta predsednik republike srečal z župani slovenskih občin, ki ga bosta skupaj organizirali obe združenji. Na srečanju bodo razpravljali o aktualnih temah, ki so pomembne tako za državo kot lokalne skupnosti (še posebej o ekonomsko-finančni krizi, krizi vrednot, strategiji razvoja Slovenije).

VIR: Informator

 

 

  12. februarja 2011 je Večer poročal

  HOTEL TITANIK ALI DOM STAREJŠIH OBČANOV NA CIGONCI

Lastnik gostišča Mostiščar in avtoodpada Niko Kaiser iz Slovenske Bistrice z navdušenjem razkaže svojo novo pridobitev, v katero je vgradil 100 vrat, 1500 kvadratnih metrov keramičnih ploščic ...
Niko Kaiser 1Niko Kaiser je graditelj. Njegovi znanci pravijo, da je vsestranski, optimističen, da ne pozna meja, da gre v trnje po zlato, da iz blata dela denar. Nasprotniki trdijo, da je megaloman in človek, s katerim ni dobro češenj zobati. Je tudi županski kandidat iz leta 2006. Kaiser je nekje vmes, tako kot je njegovo gostišče, njegovo obzidje, njegov odpad avtomobilov. Obiskal sem ga zaradi dobrodelnosti. Z avtom je odpeljal nekaj robe in betonski mešalnik na pogorišče nekega človeka pri Destrniku. "Niko zmeraj pomaga," me pozdravi. "Pridite pogledat nekaj stvari, ki sem jih spet naredil s svojimi rokami," dvigne roke in vabi v notranjost zatemnjenega gostišča. "Ker turisti ne morejo več v Egipt, sem zanje ulil Mubaraka, faraona in Kleopatro," pokaže s prstom proti plesišču. Na njem vojska izdelkov iz betona in mavca. "Ob strani so vojaki, na sredi egiptovski predsednik s kavbojskim klobukom, pred njim faraoni in Kleopatre. "Umetnine stanejo med 50 in 70 evri, če kupijo več komadov, dam ceneje," je prepričljiv.
Niko Kaiser 234 sob, 100 vrat
Spet dvigne roke in reče, zdaj pa ven! K hotelu Janko in Metka in k Titaniku. Sledim mu skozi gozdič, skozi Grajski park, prepričan, da bom zagledal čudež, kakšno ladjo. Greva mimo hišk različnih velikosti in pred nama je zid opečnate barve. Stopim nekaj korakov nazaj: opazim velikansko poslopje, dolgo več kot dvajset metrov, s pritličjem, nadstropjem in mansardo. "Tole je hotel Titanik; pravzaprav je to dom za starejše Janko in Metka," popravi in vstopiva v poslopje. "Osem let sem se matral s temi zidovi. Sto vrat je tu montiranih, 34 sob, dva džakuzija, velika kurilnica, deset sob je v mansardi, 24 v pritličju in nadstropju, 900 kvadratnih metrov parketa pa postelje, jogiji, nočne omarice, kopalnice, 1500 kvadratnih metrov ploščic z Ljubečne ... Objekt je strašen, moj denar je tu, le tretjina je posojil. Ob domu oziroma hotelu je sto parkirišč, celoten "grajski park" meri skoraj dva hektarja. Ali ni to idealno za dom starejših," se zasmeji. Brez obotavljanja prikimam. Kaj pa ves ta odpad naokoli, stari in razbiti avtomobili, pleh, skladovnice drv. Kaj bo s tem? "V dveh mesecih tega ne bo več, le travica, rožice, drevesa, kipci, sonce, luna ..." se nasmehne, "spomladi bo tu cvetelo 12.500 rož!"
Ima dovoljenja
Pred nedavnim je na občino Slovenska Bistrica poslal pismo, v katerem županu in upravi ponuja najem Janka in Metke oziroma Titanika. "Za 60.000 evrov na leto jim dam," reče Kaiser, "lahko najamejo dom starejših, lahko kaj drugega, kar jim srce poželi. Do zdaj še ni odziva, čeprav moram reči, da je župan Ivan Žagar po telefonu lepo govoril z mano. Pogovarjal sem se tudi z drugimi občinarji." Kako si predstavlja dom starejših, me zanima. "Če ne dobi koncesije, potem je stvar dokaj preprosta: starejšim oddam sobe, zaračunam 250 evrov na mesec plus stroške, hrana zanje je v mojem gostišču, dom bo z gostiščem povezan s hodnikom. Moral bi poklicati Poljčane, vem, tam bi dobil prave informacije o oskrbi, koncesiji in tako naprej," prikimava Kaiser. "Če bo občina pokazala zanimanje za moj Titanik, potem bom jaz vzdrževalec in hišnik. To bi bila najboljša računica, kot politični kompromis med Slovenijo in Srbijo, kaj pravite? " Prikimam. Dovoljenja so, me zanima. Kaiser veselo prikima. "Vse štima, Bradan in Germova z bistriške upravne enote sta se potrudila in vsi dokumenti so tu. Resda se je precej kompliciralo, saj sem najprej dobil dovoljenje za štiri objekte, potem sem štiri spremenil v enega, ker se elaborat ni ujemal z dejanskim stanjem, sem moral spet nekaj spreminjati, na koncu se je vse lepo izteklo."
Gradil bo terme
Ko zapuščava objekt, Kaiser dvigne roke, prst pa usmeri na odpad: "Vidite, tam čez odpad, tam bom v prihodnosti gradil terme. Hočem, da Bistrica dobi velik turistični center, tak, da bo občina ponosna nanj. Brez heca, Kaiser je star 54 let, a se ne bo ustavil, kar poglejte - moči in energije kolikor hočete," se zasmeji in opozori, da bo zgradil tudi garaže, v katere bo voznik vozilo zapeljal le s pomočjo kartice, s kodo: "Niko sledi tehnologiji, človek ne sme zaostati!"
Varstvo starejših je resna stvar
Na upravni enoti Slovenska Bistrica potrdijo Kaiserjeve navedbe. Načelnica enote Lidija Stebernak je povedala, da mu je upravna enota leta 2009 izdala gradbeno dovoljenje za združitev štirih objektov v enega za prenočitvene kapacitete. Gre za legalizacijo gradnje, je še opozorila načelnica. Uporabnega dovoljenja sicer Niko Kaiser še nima, saj objekt še gradi. Ko bo končal, bo tehnični pregled, in če bo gradnja v skladu z dokumenti, bo dobil odločbo. Če primerjamo navedbe upravne enote in Kaiserja. gre za hotel oziroma dom starejših z imenom Titanik. Z objektoma Janko in Metka pa je zgodba drugačna, opozorijo na upravni enoti. Objekta sta namreč preblizu sosedove parcele, zato obstaja spor. Če ima poslopje gradbeno dovoljenje, ima tudi elektro in komunalno soglasje. Izvedeli smo še, da je gozd v celoti Kaiserjev, kar pomeni, da sta se s sestro sporazumela o delitvi premoženja. (Znana je prigoda, v kateri kot protagonist nastopa Kaiser, ki svojo sestro prepričuje, da je njen gozd izropan zato, ker ga je napadel voluhar.)
Bistriško županstvo je seznanjeno o namerah svojega občana. Irena Jereb, vodja oddelka za družbene dejavnosti občine Slovenska Bistrica, je dejala, da jo je Niko Kaiser obiskal in ji razložil svoj pogled na varstvo starejših ljudi. "Ni tako preprosto, kot si domišlja. Pogoji za varstvo so izjemno strogi, sicer pa o tem ne odloča občina, marveč ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Kaiser nam je ponudil najemnino, a je ne moremo sprejeti, to lahko stori dom v Poljčanah. Tam pa so se odločili za gradnjo doma v Slovenski Bistrici. Investitor bi za zagon potreboval ogromno denarja, kriteriji za varstvo starejših so namreč zelo zahtevni. Vprašanje je, ali je 250 evrov na mesec dovolj za izpolnjevanje vseh zahtev."
Umetniška imaginacija
Domišljija Nika Kaiserja s Cigonce pri Slovenski Bistrici nima meja. Kaiser je znan po svojem obzidju ob avtocesti, ljudje ga poznajo tudi zaradi stalnega kratkega stika z oblastmi in po gradbenih podvigih na njegovih parcelah. Pred nedavnim je presenetil z brunarico, ki jo je prekril s cigaretnimi škatlami. "Osem tisoč škatel sem zalepil na hišico, ki je zgrajena sredi mojega gostišča. Zakaj sem to naredil? Zato, da sem opozoril na kadilski zakon, sam sem sovražnik cigaret, ampak tistih, ki kadijo, ne sovražim, vabim jih, da pridejo v bungalov in v njem kadijo, kolikor hočejo," je dejal in dodal, da je škatlice zbiral dve leti, da je stene najprej obdal s kartonom in potem nanj lepil. Iz cigaretnih zavojev je sestavil ime znanega politika in voditelja. Tita, kajpada!
V Poljčanah nič ne vedo o Kaiserju
"Informacij o domu starejših, ki ga gradi Niko Kaiser, nimam," je povedala Iva Soršak, direktorica Doma dr. Jožeta Potrča v Poljčanah. "Ker naš zavod računa na gradnjo doma starejših v Slovenski Bistrici, njegove pobude trenutno ne moremo upoštevati. Niko Kaiser se lahko prijavi na razpis ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki podeljuje koncesije. Moram opozoriti, da obstajajo strogi kriteriji za varstvo starejših ljudi. Treba je upoštevati tudi merila za izvedbo zdravstvene nege, prehranjevanja, strežbe in varovanja starejših. Za investitorja je bolje, da se odloči za hotel kot za dom starejših."
Iz bistriškega satiričnega lista Uščip
- Gospod Kaiser, kdaj bo po vašem Slovenska Bistrica dobila dom starejših?
Kaiser: Po mojem nikoli.
- Zakaj ne?
Kaiser: Zato, ker me Bistričani nočejo za župana.

VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Zgoraj: Niko Kaiser v sobi, kjer naj bi prebivali starejši ali hotelski gostje (Zdenko Kodrič);
Spodaj: Osem let že traja gradnja Kaiserjevega poslopja v grajskem parku, njegova vrednost je skrivnost (Zdenko Kodrič)

  12. februarja 2010 je Večer poročal

  SLOVENSKA BISTRICA ZA OKOLJE NAMENJA ŠEST MILIJONOV EVROV

Slovenska bistrica namenjaV okviru naložbene operacije o celovitem urejanju porečja Dravinje je danes Irena Majcen, županja občine Slovenska Bistrica, podpisala pomemben dokument: pogodbo o gradnji kanalizacije in čistilne naprave za naselja v krajevnih skupnostih Zgornja in Spodnja Polskava, Pragersko - Gaj in Leskovec - Stari Log. Pri projektu sodelujeta še evropski kohezijski sklad in država. Na javnem razpisu je bil najugodnejši ponudnik za izvedbo nadzora in strokovnega svetovanja mariborski inštitut za ekološki inženiring, za izvajalca dela pa so izbrali celjsko družbo Nivo. Prva naložba, v kateri sodelujejo inštitut za ekološki inženiring, je vredna 165.876 evrov, izvedbena dela pa 6,3 milijona evrov.
Županja Irena Majcen je povedala, da bodo do leta 2011 zgradili 21 kilometrov kanalizacije in čistilno napravo, na katero bo priključenih skoraj sedem tisoč gospodinjstev. Županja je še dodala, da bo kmalu na vrsti še podpis pogodb o gradnji centra za ločevanje odpadkov na Pragerskem. Ko bo čistilna naprava zgrajena, jo bo po vsej verjetnosti upravljala Komunala Slovenska Bistrica in ne na novoustanovljena družba. Komunala bo tako upravljala mestno in pragersko čistilno napravo. Odprto je še vprašanje, kam bodo priključili stanovanjske in poslovne objekte v Spodnje Gaju, ki sicer stojijo v občini Kidričevo, od čistilne naprave pa so oddaljene le dober kilometer.

VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Danes sta pogodbo o gradnji čistilne naprave na Pragerskem podpisala bistriška županja Irena Majcen in direktor celjskega Nivoja Danilo Senič (Uroš Subotič)

  12. februarja 2005 je Večer poročal

  PODPORA ŠIROKE KOALICIJE

Milan OzimičOdločen pri uresničevanju programov na področju podjetništva, šolstva, naložb v infrastrukturo in ekologije - Nadomestne volitve stanejo dobrih 13 milijonov tolarjev
Milana Ozimiča, kandidata za župana občine Slovenska Bistrica, podpira široka koalicija, je povedal predsednik kandidatovega volilnega štaba, poslanec državnega zbora Jožef Jerovšek. Na tiskovni konferenci v Slovenski Bistrici je Jerovšek še dodal, da novo koalicijo, ki bo nastopala v kampanji pred nadomestnimi volitvami za bistriškega župana, sestavljajo SDS, Nova Slovenija, SMS in Slovenija je naša. Na novinarsko vprašanje, kaj meni o drugih kandidatih za župana, je Jerovšek odgovoril, da je pri izbiri kandidatov opazil dokaj neodgovorno obnašanje, kajti stranke, kakršna je LDS, so dovolile, da jim kandidate vsiljuje centrala.
Ozimičev volilni štab je prepričan, da so izbrali izjemno izkušenega kandidata, Ozimič je namreč direktor občinske uprave, državni svetnik in predsednik bistriške SDS. Milan Ozimič je v svoji uradni predstavitvi opozoril, da se bo kot župan zavzemal za enakomeren razvoj med Pohorjem, Bočem in Halozami. Zelo odločen bo pri uresničevanju programov na področju podjetništva, šolstva, naložb v infrastrukturo, oskrbo z vodo in ekologije. Prizadeval si bo, da bodo lahko delovali mladi Bistričani in da bo občina ustvarila dobre razmere za kulturo, šport in društvene dejavnosti. S pomočjo široke koalicije je mogoče, da Ozimič zmaga že v prvem krogu, kajti njegov volilni štab poudarja varčnost, kar pomeni, da zmaga v prvem krogu pomeni tudi varčevanje denarja, ki ga ima občina na razpolago za volitve. Nadomestne županske volitve, ki bodo 6. marca, stanejo dobrih trinajst milijonov tolarjev. Na tiskovni konferenci so govorili tudi o povezovanju s SLS. V SDS so računali na njeno podporo, ker pa se je SLS odločila za svojo kandidatko, so zdaj v koaliciji brez komentarja.
Milan Ozimič se je rodil leta 1957, od leta 1995 vodi občinsko upravo, pred tem je delal v Impolovem Montalu, leta 1989 pa se je včlanil v Socialdemokratsko zvezo Slovenije.

VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: bistrican.si

  12. februar 1999

  Umrl je veterinar in direktor KAREL ERDLEN

Erdlen KarlKarel (Karli) Erdlen se je rodil 1. junija 1923 v Trbovljah očetu Ferdinandu, uradniku Trboveljske premogokopne družbe, in materi Angeli, rojeni Podmenik.
Osnovno šolo je obiskoval med leti 1929–34 v Trbovljah, nato se je vpisal na ljubljansko III. Državno gimnazijo in do aprila 1941 končal sedem razredov. Po nemški okupaciji je za nadaljevanje šolanja 1941 v Celju opravil izpit na ‘Staatliche Oberschulle für Jungen in Cilli’ (Državna gimnazija za dečke v Celju) in istega leta nadaljeval šolanje na gimnaziji v Senovem pri Brestanici, kjer je leta 1942 opravil maturo.
Septembra 1942 je bil prisilno mobiliziran v Nemško vojsko in poslan na trimesečno usposabljanje v Salzburg (Avstrija). Po usposabljanju ga je vojaška pot vodila na Poljsko, Finsko in na Norveško, kjer je septembra 1943 zbolel in bil poslan v bolnico v Gradcu (Avstrija). Po končanem zdravljenju je bil decembra 1944 poslan v Grčijo, kamor so premestili njegovo enoto.
Konec februarja 1945 ga je v kraju Drávaszabolcs na Madžarskem zajela ‘Rdeča armada’ in ga odpeljala v ujetništvo v okolico kraja Mohacz (Madžarska). Tam je bil od februarja do avgusta 1945. Po predaji jugoslovanskih državljanov matični državi so jugoslovanski stražarji naključno izbrano polovico vojnih ujetnikov postrelili, drugo polovico pa zaprli v taborišče pri Subotici (Srbija). Septembra 1945 se je vrnil domov.
Jeseni 1946 se je vpisal na Medicinsko fakulteto v Zagrebu (Hrvaška), a se je po pol leta prepisal na zagrebško Veterinarsko fakulteto in leta 1953 diplomiral in kot veterinar pripravnik začel opravljati staž v Veterinarski bolnici Celje.
Aprila istega leta je odšel na služenje vojaškega roka.
Aprila 1954 je nadaljeval staž v Veterinarski bolnici v Celju, februarja 1955 je bil nastavljen za veterinarja v okraju Poljčane. Po ukinitvi okraja marca 1958 je delo nadaljeval v okviru Veterinarske postaje v Slovenski Bistrici, kjer je delal kot terenski veterinar in od leta 1961 kot njen direktor. Pri tem je z drugimi veterinarji pomembno sodeloval pri izkoreninjanju antraksa, bruceloze, tuberkuloze in drugih živinskih kužnih bolezni na področju Slovenske Bistrice.
Karel Erdlen je bil skupaj s kolegom Avgustom Kocjanom tudi med pionirji umetne osemenitve v Slovenski Bistrici.
Leta 1959 se je Erdlen pri obdukciji poginulega vola okužil z antraksom, bolezen prebolel, a mu je pri gibanju zapestja desne roke pustila trajne posledice.
Ob vodenju Veterinarske postaje je opravljal terensko delo na področju celotne občine Slovenska Bistrica do leta 1978, ko je prevzel delo veterinarskega inšpektorja v podjetju Mesnina. Upokojil se je decembra 1990.
Junija 1991 je opravil izpit za sodnega tolmača za nemški, srbski in hrvaški jezik. V prostem času se je ukvarjal s pisanjem pesmi, ki jih je izdal leta 1993.
Karel Erdlen je umrl 12. februar 1999 na Slivniškem Pohorju, pokopan je v Poljčanah.

VIR: biografski-sb.si

  12. februar 1988

  Umrl je geolog, krasolog in publicist RADO GOSPODARIČ

Gospodari RadoProf. dr. Rado Gospodarič se je rodil 14. januarja 1933 na Pragerskem.
Po maturi na gimnaziji v Mariboru leta 1952 je leta 1959 diplomiral iz geologije in paleontologije na Univerzi v Ljubljani z diplomsko nalogo Geologija Donačke gore. Od decembra 1958 je bil nameščen na Inštitutu za raziskovanje krasa Znanstveno-raziskovalnega centra (ZRC) SAZU v Postojni, pred diplomo kot laborant, nato kot asistent z nalogo preučevati geologijo krasa in jam na Slovenskem. Med leti 1967−70 je podiplomsko študiral na Univerzi v Zagrebu (Hrvaška). Doktorsko tezo ‘Razvoj jam med Pivško kotlino in Planinskim poljem v kvartarju’ je obranil leta 1973 na Univerzi v Ljubljani, kjer je bil leta 1979 habilitiran.
Proučeval je tudi kraške pojave Štajerske. Izdelal je večino speleoloških kart za Štajersko, kjer je vključil tudi jamo Belojačo pri Makolah, ki jo je na novo obdelal za objavo v Zborniku občine Slovenska Bistrica I. leta 1983 pod naslovom: ‘O kraških pojavih Boča’ (str. 501−506).
Rado Gospodarič je umrl 12. februarja 1988 v Ljubljani.

VIR: biografski-sb.si

  12. februar 1945

  Kot talec je bil obešen VLADIMIR STONY

Stony VladimirVladimir Stony se je rodil 7. decembra 1923 v Zagrebu (Hrvaška). Po očetu je bil avstrijski državljan.
Dokončal je tri razrede gimnazije in se nato izučil za trgovca.
Julija 1942 so ga mobilizirali v nemško vojsko, a so ga kmalu odpustili, ker je bil sladkorni bolnik. Ko je prišel iz vojske, se je preselil na Pragersko k sestri Angeli Petelinšek in se zaposlil v papirnici Weixsel v Mariboru, nato pa v tovarni mostnih konstrukcij na Teznem.
Medtem se je povezal z NOB in 25. septembra 1944 odšel v partizane, v tehnični vod Tomšičeve brigade, ker je bil radiovezist. Ni znano, kdaj in kje so ga zajeli Nemci. Znan je le podatek, de se je nazadnje javil materi z dopisnico z datumom 21. januar 1945 iz zapora Stari pisker v Celju.
Nemci so ga 12. februarja 1945 kot talca obesil v Frankolovem, kjer je v skupnem grobu tudi pokopan.

VIR: biografski-sb.si

  12. februar 1945

  Kot talec je bil obešen FRANC RABUDA

1 moškiFranc Rabuda, mlinarski pomočnik in rudar, se je rodil 21. maja 1912 na Velikem Tinju.
Zaradi sodelovanja v narodnoosvobodilnem gibanju so ga Nemci aretirali, zaprli in ga 12. februarja 1945 v Frankolovem obesili kot talca.

VIR: biografski-sb.si

 

 

  12. februarja 1944 je Jutro poročalo

  V NEKAJ VRSTICAH

JutroDve spodnještajerski moštvi sta v soboto 12. in nedeljo 13. februarja 1944 nastopili na večji nogometni prireditvi v Gradcu in sta obe zapustili kar najboljši vtis in se vrnili z dvema lepima zmagama. Enajstorica iz Slovenske Bistrice se je tamkaj pomerila z moštvom iz Olomouca in zmagala s 3:1, v glavni tekmi pa so Trboveljčani nastopili proti močnemu domačemu moštvu GAK in ga gladko porazili s 3:0.

VIR: Jutro

  12. februarja 1935 je Mariborski večernik Jutra poročal

  NESREČA NE POČIVA

Večernik jutraIz Spodnjih Poljčan so pripeljali v mariborsko bolnišnico 12-letnega posestniškega sina Josipa Slatenška, ki je padel pri smučanju tako nesrečno, da si je dvakrat zlomil desno
nogo pod kolenom. V Čreti pa je padla 53 letna viničarka Ana Zojhterjeva in si zlomila levo roko v zapestju.

VIR: Mariborski večernik Jutra

  12. februar 1932

  ŠTEFANA FALEŽA OBSODILI NA SMRT Z OBEŠANJEM

Štefan FaležPred velikim senatom Okrožnega sodišča v Mariboru se je proces proti Štefanu Faležu začel 12. februarja 1932. Obtožnica ga je bremenila vrste zločinov in roparskega umora v Gačniku. Obtožen je bil tudi, da je dvakrat vlomil v Glančnikovo pisarno na Pragerskem, da je iz Jelenkove koče na Kumnu na Pohorju pokradel oblačila, da je napadel v bližini Sv. Lovrenca na Pohorju ženo trgovca Lamprehta iz Ruš, med roparskim napadom tudi posilil učiteljico iz Ruš in da je v Avstriji v nekem gozdu napadel Elizabeto Mayer in ji iztrgal ročno torbico, v kateri je imela denar. Obtožnica ga je bremenila tudi treh posilstev, ki jih je zagrešil, ko se je klatil po Avstriji.
Obravnava se je začela natančno ob 9. uri. Ko sta paznika Štefana Faleža pripeljala v sodno dvorano, je dajal vtis človeka, ki se ničesar ne kesa. Ravnodušno je sedel na zatožno klop, kakor da ni ničesar zakrivil, med branjem obsežne obtožnice pa je njegova ravnodušnost začela popuščati; jokaj je in si brisal oči.
Ko ga je predsednik senata dr. Josip Tombak vprašal, ali je kriv, je glasno zajokal in ni odgovoril. Po vprašanju, zakaj je umoril Heričevo, se je v solzah zagovarjal, da je ni imel namena umoriti in da je iskal v njeni hiši samo hrano.
Predsednik senata: »Ali se kesate?«
Obtoženec je molčal.
Predsednik senata: »Kako pa je z drugimi tatvinami in vlomi?«
Falež je odgovoril, da se nekaterih ne spominja in če je kradel, je samo zaradi svoje hude bede. V Avstriji pa da sploh ni zagrešil nobenega zločina.
Predsednik senata: »Ali ste bili, kakor vas obtožuje obtožnica, tistega dne na Kumnu in storili zločinstvo nad tistima dvema ženskama?«
Obtoženec: »Nisem bil in niti ne vem, kje je ta kraj. Takrat sem bil v Avstriji.«
Besedo je prevzel tudi državni tožilec dr. Matko Zorjan: »Falež, kakor ste odkrito
priznali vlom in umor v Gačniku, tako nam raje priznajte tudi tatvine in zločin na Kumnu.«
Falež: »Kar sem storil, to priznam, česar pa nisem zakrivil, tega ne morem priznati.«
Na predlog državnega tožilca je predsednik senata nato odredil tajno razpravo in izpraznil dvorano, polno občinstva. Med tajno obravnavo sta obe žrtvi s Pohorja Faleža prepoznali kot storilca, obtoženec pa je kljub temu svojo krivdo tajil in se skliceval na priče, češ da je bil kritičnega dne v Mariboru v neki gostilni. Zanikal je tudi izpovedi drugih ženskih prič, povabljenih na obravnavo iz Avstrije, nad katerimi je tudi zagrešil posilstva. Tudi te priče so ga hudo obremenile.
Okoli pol 12. ure je bila tajna obravnava končana in predsednik senata jo je zopet razglasil za javno.
Ob 13. uri so obravnavo prekinili in jo nadaljevali ob 14.30.
Predsednik senata: »Zdaj nam pa odkrito priznajte, ali ste storili zločinstvo nad tema ženskama in ju napadli z nožem, da vam je morala dati ena denar, druga pa svoje telo?«
Obtoženec: »Tega nisem storil. Verjemite mi, da sem tu nedolžen!«
Državni tožilec: »Zakaj tajite? Če ste priznali umor, priznajte tudi to in nam povejte čisto resnico. Dobro vas že poznamo. Priznate samo to, kar vam neizpodbitno dokažemo, vse drugo pa dosledno tajite.«
Predsednik senata: »Kdo je umoril Julijano Heričevo v Gačniku?«
V razpravni dvorani je zavladala grobna tišina, ki jo je prekinilo ihtenje obtoženca, ki je povesil glavo in potem jokaje pripovedoval: »Jaz sem ubil Heričevo. Nisem pa imel namena, kakor mi očitate. Bil sem hudo lačen in sem hotel poiskati kaj za želodec. Prišel sem okoli 10. ure zvečer mimo njene koče, ko sem stopil vanjo, pa je prišla Heričeva s sekiro nadme. V hipu sem jo udaril trikrat s teležnikom po glavi, da se je zgrudila. Mislil sem, da se je samo onesvestila, zato sem jo zavlekel v sadovnjak pod jablano. Nato sem prebrskal vse omare in posteljo, v kateri sem našel nekaj denarja in ga vtaknil v žep. Stopil sem še v shrambo in odrezal kos mesa, nato pa sem pobegnil v Avstrijo.«
Predsednik senata: »Obtožnica pa pravi drugače. Imeli ste namen ubiti Heričevo, da bi se polastili njenega denarja. Umorili ste jo pa tudi zato, ker je takrat, ko ste leta 1925 napadli njeno sestro, pri obravnavi pričala zoper vas.«
Falež: »To ni res. Nisem imel namena.«
Predsednik senata: »Bo že res. Saj ste orožnikom, ko so vas prignali v Gačnik med preiskavo, vse lepo in natančno priznali.«
Med popoldansko obravnavo so najprej prebrali več listin, nato so sledili predlogi
obtoženčevega zagovornika, ki pa jih je sodni senat zavrnil.
Državni tožilec dr. Matko Zorjan je v svojem nad pol ure trajajočem obtožilnem govoru opisal obtoženca kot nepoboljšljivega človeka, pri katerem ne zaleže nobena kazen, kot razbojnika, ki je zagrešil zločin za zločinom iz najnižjih nagibov, in je zato predlagal najhujšo kazen.
Po govoru obtoženčevega zagovornika dr. Marka Stajnka je vprašal predsednik senata obtoženca, ali ima še kaj povedati. Falež je odgovoril, da prosi samo to, naj mu visoko sodišče verjame, da Heričeve ni umoril namenoma in da je storil to dejanje samo zato, ker je bil lačen.
Po približno enournem posvetovanju je predsednik senata razglasil obsodbo: »Štefan Falež je kriv. Obsoja se na smrt na vešalih.«
Štefan Falež je na videz ravnodušno poslušal obsodbo, potem pa je spregovoril z drhtečim glasom: »Nisem kriv, zakaj ste me obsodili?«

VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 438-439
FOTO: Zaporniška fotografija Štefana Faleža (Dokument hrani Pokrajinski arhiv Maribor)

  12. februar 1903

  Rodil se je učitelj in glasbeni pedagog JOSIP ŠEGULA PEC

Segula Pec JosipJosip Šegula Pec se je rodil 12. februarja 1903 na Ptujski Gori.
Med letoma 1916−21 je obiskoval učiteljišče v Mariboru in se že od otroških let učil petja, igranja violine in trobente.
Kot učitelj je med letoma 1923−24 služboval tudi v Slovenski Bistrici. Leta 1941 so ga izgnali v Srbijo, od koder se je vrnil maja 1945 in postal prvi upravnik Radia Svobodni Maribor.
Vodil je mnoge pevske zbore, med katerimi je bil tudi orkester čitalnice in Delavsko-prosvetnega društva (DPD) Svoboda v Slovenski Bistrici.
Harmoniziral in prirejal je skladbe ter naštudiral in vodil na stotine koncertov. Za svoje delo je prejel več priznanj.
Josip Šegula Pec je umrl 17. avgusta 1980 v Ljubljani.

VIR: biografski-sb.si

  12. februar 1893

  POŽAR NA ZGORNJI BISTRICI

Kronika PGD SLB12. februarja 1893, so gasilci gasilskega društva Slovenska Bistrica gasili požar na poslopju Köstenbauerja na Zgornji Bistrici. Pri gašenju se je ponesrečil gasilec Kornovšek.

VIR: Kronika PGD Slovenska Bistrica
FOTO: Prva stran kronike PGD Slovenska Bistrica

 

 

Rubrika Utrinki

11pokrovitelj

  • February 12, 2024
Last modified on Sunday, 10 December 2023 16:49
Rate this item
(1 Vote)

Vreme

 
Zvočni posnetek napovedi

komunala

Koledar prireditev

Mon Tue Wed Thu Fri Sat Sun
2
4
11
23
25

 Red Simple Travel Blog Banner 1170 200 pik 1170 702 pik

UTRINKI ČASA - Na današnji dan

« February 2024 »
Mon Tue Wed Thu Fri Sat Sun
      1 2 3 4
5 6 7 8 9 10 11
12 13 14 15 16 17 18
19 20 21 22 23 24 25
26 27 28 29      

Poišči