( ISSN 2738-5760 )
UTRINKI ČASA, Foto: Bistričan.si UTRINKI ČASA, Foto: Bistričan.si

19. februar

Na današnji dan ... skozi zgodovino Slovenske Bistrice 

  19. februar

  Danes goduje KONRAD

Ime Konrad izhaja iz nemščine. Razlagajo ga kot zloženko iz starovisokonemških besed kuoni v pomenu »drzen, neustrašen« in rāt »svetovalec«.
Moške različice imena: Kondrad, Kondrat, Konrat, Kurt
Možne moške različice: Rado, Radko, Ratko,
Ženski različici imena: Konrada, Konradina.
 
  19. februar

  USTANOVLJENA SLOVENSKA ŠKOFOVSKA KONFERENCA

Slovenska škofovska konferenca, s kratico SŠK (latinsko Conferentia episcoporum Sloveniae), je najvišja ustanova Rimskokatoliške cerkve v Sloveniji, ki združuje škofe vseh šestih slovenskih škofij: Nadškofija Ljubljana, Nadškofija Maribor, Škofija Koper, Škofija Novo mesto, Škofija Celje, Škofija Murska Sobota. Ozemlje SŠK sovpada z mejami Republike Slovenije.
Ustanovljena je bila 19. februarja 1993.Pred tem so bili slovenski škofje skupaj z drugimi škofi na področju nekdanje Jugoslavije povezani v Jugoslovansko škofovsko konferenco, znotraj katere je bila 20. junija 1983 ustanovljena Slovenska pokrajinska škofovska konferenca. Predsednik slednje je postal tedanji ljubljanski nadškof in metropolit Alojzij Šuštar.
 
  19. februar 2023

  PUSTOVANJE V GLADOMESU

Pustovanje v GladomesuLeto se je obrnilo in kar hitro je prišel pustni čas. Tako je pust prišel tudi v naše kraje. V Gladomesu smo se odločili, da zimo preženemo zato smo povabili k sodelovanju znane in poznane kurente. Prišli so v nedeljo, 19. februarja 2023. Pridružile so se jim številne domače maske, med njimi so bile najštevilčnejše meduze, pa papeža s papa mobilom, tudi en kardinal se jim je pridružil. Povorka se je odvila od »vile Rustike« do križišča pri Ajdu v Gladomesu. Vmes so bile posamezne postaje, kjer so se udeleženci povorke lahko okrepčali. Kurenti so s svojim plesom, zvonjenjem in zvončkljanjem ter pokanjem z biči prispevali k glasnosti povorke, kar je moralo priklicati pomlad in odgnati zimo. Zagotovo se srečamo naslednje leto.

VIR: Jožica Smogavec, DU Zgornja Ložnica
FOTO: Gladomeški pusti (Arhiv DU Zgornja Ložnica)

  19. februarja 2021 je Večer poročal

  SKORAJ 2000 EVROV ZA DRUŽINE V STISKI

Najvišji znesek za podpisano rumeno majico Tadeja Pogačarja je tik pred zaključkom dražbe ponudil Mariborčan Žan Peče
Žan Peče prejema majicoDobrodelna dražba, ki jo je z Leo klubom Slovenska Bistrica organizirala časopisna hiša Večer, je uspešno zaključena. Za rumeno majico s podpisom najmlajšega zmagovalca kolesarske dirke po Franciji v njeni zgodovini, Tadeja Pogačarja, je najvišji znesek odštel Mariborčan Žan Peče. Tik pred iztekom roka je Peče ponudil 1420 evrov in si tako zagotovil zmagovalno majico slovenskega šampiona.
Odvetniški pripravnik je dirko spremljal vsak dan
A celoten iztrženi znesek, ki bo namenjen donaciji za humanitarno pomoč družinam v stiski na območju Slovenske Bistrice, je še nekoliko višji. Dobrodelno so se odzvala tudi nekatera podjetja in donirala še 450 evrov. Skupen zbran znesek je tako 1870 evrov. Leo klub Slovenska Bistrica bo v sodelovanju s Centrom za socialno delo Slovenska Bistrica z zbranim denarjem olajšal stiske socialno najšibkejšim iz tega kraja.
"Lani sem dirko po Franciji spremljal vsak dan, in ko sem zasledil dražbo in rumeno majico tega izjemnega kolesarja, sem si rekel, da te izjemne priložnosti ne izpustim iz rok. Zelo je pripomoglo k moji odločitvi, da je bila to dobrodelna dražba, da smo tako naredili vsi skupaj nekaj dobrega, da se bo lahko pomagalo čim več ljudem v stiski," je pojasnil 26-letni Žan Peče, tudi sam rekreativni kolesar. Rumena majica bo častno mesto dobila na steni v njegovi pisarni. "Majica me bo opominjala ne samo na ta izjemni športni dosežek, pač pa tudi, da se z vztrajnostjo in voljo lahko marsikaj doseže," pravi mlad odvetniški pripravnik.
V torek Dobrodelna Resnica ali Laž
"Zahvaljujemo se vsem, ki so dražbo omogočili in pri njej sodelovali. Seveda pa tudi osebi, brez katere dražba ne bi bila mogoča. Tadeju Pogačarju velik hvala. Celoten izkupiček gre do zadnjega centa za dober namen. V sodelovanju s CSD Slovenska Bistrica bomo pomagali kar nekaj družinam, z nakupi hrane, šolskih potrebščin in drugih osnovnih življenjskih potrebščin, kar je bil bistveni namen te dobrodelne dražbe," je ob zaključku akcije povedal Anej Dukarič, vodja projekta in član Leo kluba Slovenska Bistrica.
Z dobrodelnimi aktivnostmi pa niso zaključili. Čez nekaj dni, 23. februarja, so pripravili še dobrodelni spletni stand-up dogodek Dobrodelna Resnica ali Laž, s katerim mladi lionsi zbirajo sredstva za družino (mati samohranilka in štirje otroci), ki jim je pogorela hiša in z njo vse, kar so imeli.

VIR: Barbara Bradač, Večer
FOTO: Žan Peče je prejel rumeno majico Tadeja Pogačarja iz rok Aneja Dukariča v mariborskem Mestnem parku (Igor Napast)

  19. februar 2021

  GAŠENJE TRAVNIŠKEGA POŽARA V SESTRŽAH

Gašenje travniškega požara v Sestržah19. februarja 2021 so gasilci PGD Pragersko gasili travniški požar ob zadrževalniku v Sestržah; kot že večkrat prej, se je vnela podrast tega slabo vzdrževanega protipoplavnega objekta. Z ognjem ob tem zadrževalniku so se dvakrat spopadli tudi meseca marca.

VIR: 70 let PGD Pragersko, almanah
FOTO: Pragerski gasilci v boju s požarom pri zadrževalniku v Sestržah (Arhiv PGD Pragersko)

  19. februarja 2018 je Informator poročal

  100. OBLETNICA SMRTI IVANA CANKARJA

Obeležili smo 100. obletnico smrti Ivana Cankarja z ogledom gledališke predstave Pohujšanje v dolini šentflorjanski
100 let CankarPoln avtobus je v ponedeljek, 19. februarja 2018, odpeljal proti beli Ljubljani raziskovat našega največjega pisatelja Ivana Cankarja. Da pa bi se še bolj pripravili na večerno predstavo Pohujšanje v dolini šentflorjanski, smo najprej zavili na naše največje pokopališče, ljubljanske Žale. V množici velikih imen, kot seznam v knjigi, stoji tudi spomenik slovenske moderne, kamor je sodil tudi naš največji pisatelj. Družbo mu delajo Dragotin Kette, Aleksander Murn in Oton Župančič. Z ogledom Plečnikovih Žal smo se poklonili velikanu slovenske arhitekture, Jožetu Plečniku, ki je pred začetkom druge svetovne vojne uredil Vrt vseh svetih v zadnje slovo ljubljenih. Obisk bližnjega nekdanjega ljubljanskega pokopališča Navje, ki je sramežljivo stisnjeno med kolosi modernih zgradb, priča o velikih Slovencih in ostalih zaslužnih možeh 18. in 19. stoletja. Nagrobniki, grobovi, spominske plošče zaslužnih mož nam potrjujejo, da imamo Slovenci bogato zgodovino, za katero premalo vemo oziroma se jo nekateri sramujejo. Poznamo velike razstave, ki se odvijajo v Gospodarskem razstavišču, ne vemo pa, da prav Gospodarsko razstavišče stoji na nekdanjem pokopališču in da je Navje pravi bonbon za učitelje, zgodovinarje, raziskovalce , študente in politike sredi Ljubljane. Cankar je nekaj časa preživel na Rožniku. Listnica, kravata, posetnica in stalna dovolilnica za obisk Jakopičevega paviljona so edina lastnina, ki je na ogled v Cankarjevi spominski sobi, prebeljeni z vzorcem bele krizanteme. Na novo spoznani Ivan Cankar nas je popeljel v istoimenski hram slovenske kulture na ogled predstave Pohujšanje v dolini šentflorjanski. V moderni vizualni in glasbeno dovršeni predstavi se nam Cankar pokaže kot raziskovalec naše duše, trpljenja, kesanja, obtoževanja, lastne zaprtosti, skrivnosti v dolini šentflorjanski – deželi na sončni strani Alp. Cankar ni več le skodelica kave in kesanje in občutek krivde pred mamo, ampak mnogo več, naš največji pisatelj.

VIR: Viktor Ajd, Informator
FOTO: ZZK Slovenska Bistrica

  21. februar 2016

  SEJA PREDSEDSTVA SOS

Na seji Predsedstva SOS o prenovi prostorske in gradbene zakonodaje
Na seji Predsedstva SOS o prenoviV prostorih Bistriškega gradu v Slovenski Bistrici je danes potekala 9. seja Predsedstva Skupnosti občin Slovenije.
Člani predsedstva so razpravljali o prenovi prostorske in gradbene zakonodaje. Novosti zakonodaje, ki je v javni razpravi, je predstavil Luka Ivanič z Ministrstva za okolje in prostor.
Kot je poudaril Ivanič, želijo s spremembami doseči bolj prožen sistem prostorskega načrtovanja.

VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar

  21. februarja 2011 je Večer poročal

  TRČILI OSEBNI VOZILI IN TOVORNO

1 VEČERV soboto, 19. februarja 2011, nekaj pred tretjo uro zjutraj je regijski center za obveščanje Maribor prejel obvestilo o prometni nezgodi na avtocesti Sl. Bistrica-Maribor, kjer sta trčili dve osebni vozili in tovorno. Posredovali so gasilci PGD Slovenska Bistrica, ki so zavarovali kraj dogodka, odklopili akumulatorje na poškodovanih vozilih in počistili iztekajoče se tekočine s cestišča ter nudili pomoč reševalcem pri oskrbi poškodovancev. Štiri ljudi so z reševalnimi vozili pripeljali v UKC Maribor.

VIR: čk, Večer

  19. februarja 2011 je tednik 7dni poročal

  TRAGIČNA PROMETNA NESREČA

7dniV soboto zvečer, 19. 2. 2011, se je pri naselju Spodnja Brežica na cesti Poljčane–Slovenska Bistrica zgodila prometna nesreča, v kateri je voznik kombiniranega avtomobila pred prehodom ceste čez železnico, najverjetneje zaradi neprimerne hitrosti, zapeljal na bankino, na kateri sta bila kolesar in pešec. Pešec se je rešil s skokom v potok, 16-letni kolesar pa se trku ni uspel izogniti. Tudi njega je vrglo v potok, pozneje pa je zaradi hudih poškodb umrl v mariborski bolnišnici. Policisti so 55-letnemu vozniku, doma iz okolice Poljčan, odredili preizkus z alkotestom, ki je pokazal prisotnost alkohola v organizmu nad dovoljeno mejo, zato so ga pridržali.

VIR: 7dni

  19. februarja 2005 je Večer poročal

  VSAK MESEC BI LJUDEM ODPRLA ŽUPANSKA VRATA

Kandidatka se zavzema za ustanovitev strokovnega sveta, v katerem bi strokovnjaki ugotavljali prednostne naloge in usmerjali razvoj občine
Ljubica Zgonec za županjoAndrej Godec, član predsedstva občinskega odbora ZLSD Slovenska Bistrica, je na včerajšnji novinarski konferenci predstavil kandidatko za županjo bistriške občine, rekoč: "Predstavljam vam Ljubico Zgonec Zorko, ki je socialna delavka, umetnica, odločna in pogumna ženska." Godec je prepričan, da se bo kandidatka za županjo uvrstila v drugi krog volitev.
Ljubica Zgonec Zorko je v svoji predstavitvi poudarila, da je glavna naloga vodstva občine pospeševati gospodarski razvoj. Le razvoj lahko zmanjša brezposelnost, v občini zadrži mlade ljudi in poveča občinski proračun. Povečan proračun pa pomeni, da bo občina imela denar za makolsko telovadnico, osnovno šolo v Slovenski Bistrici, center za starejše ljudi, urejene ceste in kraje, pokrit bazen, tržnico, kolesarske steze, imela denar za kulturo, šport in za urejanje mestnih ulic. Omenila je projekt razvoja občine, ki bi ga sestavili v občinski upravi in gospodarskih družbah. Pri projektu bi morali sodelovati tudi obrtniki, zanje bi ustanovila poseben sklad, ki bi jim zagotavljal denar v težavah. Zorkova se zavzema še za ustanovitev strokovnega sveta, v katerem bi strokovnjaki ugotavljali prednostne naloge in usmerjali razvoj, občinskemu svetu bi predlagala ustanovitev komisij za civilne pobude občanov in vsak mesec bi za ljudi odprla svoja županska vrata. Opozorila je, da v občini manjka več ustanov in programov: občina je brez dolgoročnega razvojnega programa, Bistričani nimajo Zveze prijateljev mladine, mladi so brez prostorov, združiti bi bilo treba mestne krajevne skupnosti, zunaj mesta pa razvijati krajevna središča. Bistriška občina je ob petem evropskem koridorju. Ker se tega dejstva ne zaveda, njen razvoj ni tak, kot bi lahko bil. Prepričana je, da je občina zaspala, njeno vodenje je odvisno od strankarske politike. Kandidatka za županjo na nadomestnih volitvah, ki bodo 6. marca, je opozorila še na 1600 ljudi, ki dobivajo socialno pomoč, polovica je mladih in neprijetno bo, če bodo mladi začeli zapuščati občino.
"Težko sem se odločila za kandidaturo," je še dodala, "odločila sem se po premisleku in zato, ker nočem, da bi se razvoj odpeljal mimo naše občine. Izbrala sem si slogan: Samo prihodnost je neizbežna, vse drugo je stvar svobodne izbire. Vanj verjamem in upam, da tudi volivci," je sklenila kandidatka za županjo.

VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Ljubica Zgonec Zorko, kandidatka za bistriško županjo (Zdenko Kodrič)

  19. februar 2005

  FRIDRIH IN ŽUMROVA ZMAGALA V ŠPRINTIH NA DP

STA logoBoštjan Fridrih (Almont Slovenska Bistrica, 6,82) in Kristina Žumer (Mass Ljubljana, 7,53) sta zmagala v tekih na 60 m na dvoranskem atletskem prvenstvu v Šempetru pri Novi Gorici. Na 60 m ovire sta bila najboljša slovenski rekorder Damjan Zlatnar (Mass, 7,94) in Radmila Vukmirovič (AK Gorica, 8,41). 

VIR: STA

  19. februarja 1992 je Večer poročal

  POŽAR V DNEVNI SOBI

1 VEČERDanes ob 21. uri je izbruhnil požar v dnevni sobi stanovanjske hiše Rudija Omana v Slovenski Bistrici. Pogoreli so pohištvo in oprema, poškodovani so tudi stropovi in talne obloge v drugih prostorih. Škoda po nestrokovni oceni znaša blizu 200.000 tolarjev. Ugotovili so, da je požar nastal zaradi pregretja električne blazine, ki jo je lastnik pustil priključeno v času svoje odsotnosti.

VIR: Večer

  19. februarja 1985 je Večer poročal

  NEZADOVOLJNI GLEDALCI

1 VEČERKino v Slovenski Bistrici je precej star, kar lahko opazimo v notranjosti, saj na nekaterih mestih odstopa omet oziroma barva. Še nekatere slabosti so v dvorani in bi jih lahko odpravili, če bi bito dovolj denarja. Sedeži so dodobra razmajani in škripajoči. Kadar predvajajo slovenski film, je zelo slab ton. Če pa še med eno predstavo film zaradi tehničnih motenj trikrat prekinejo, postanejo gledalci precej glasni.

VIR: S. Brbre., Večer

  19. februarja 1959 je Večer poročal

  SMRT V PUSTNI NOČI

Družbena kronika
VEČERZgodilo se je pred dnevi Poljčanah. Eden izmed oskrbovancev Doma onemoglih, 74-letni starček je nekoliko pregloboko pogledal v kozarec v vaški gostilni. Morda je bil tudi malce nadležen, pa so ga kratko-malo postavili pred vrata, v mrzlo zimsko noč. Morda se je še kdo posmehnil njegovemu pijanemu kolovratenju in brbranju, a nihče se ni več zmenil zanj, nikogar mi zaskrbelo, ali bo starček našel pot nazaj. Zakaj neki? Bil je pustni večer in ljudje so vendar prišli na zabavo, ne pa da bodo spravljali pijanega starčka domov! Pretežko je bilo tudi, da bi kdo sporočil v nekaj sto metrov oddaljeni dom, na pridejo ponj.
Zjutraj pa so starčka našli na pol zmrznjenega s prebito lobanjo v kupu žagovine pred gostilno. Zdaj je seveda nastala naglica, hitro so bili pri roki ljudje, ki so ga spravili v dom, tam so mu takoj nudil prvo pomoč, toda bilo je prepozno. Starček je umrl še isti dan.
Al je sploh potreben kakšen komentar? Bržkone ne. Morda tiste, ki so drugo jutro izvedeli o smrti človeka, kateremu prejšnji večer niso hoteli pomagati, tudi peče vest, morda si sami dopovedujejo, da niso krivi, ker pač ni njihova stvar spravljati pijance domov. Ali pa so celo že pozabili. Saj ga nihče ni poznal, nikogar svojega ni imel.
Čudno, toda ko sem prebirala poročilo našega dopisnika o tem dogodku v Poljčanah, sem se nehote spomnila nekega drugega primera. Pet naših ljudi, žrtev atomskega sevanja, je ležalo na smrt bolnih v pariški bolnišnici. Pa so prišli štirje Francozi in jim ponudili, da jim dajo svoj kostni mozeg. Nikdar še niso videli bolnikov, nič niso bili z njimi v sorodu, operacija je utegnila biti zelo boleča in nevarna, toda niti za hip niso oklevali. Med njimi je bila mati štirih otrok. Tisti hip je ni zanimalo kdo so ljudje, ki jim je treba pomagati, vedeli so samo to, da jim je treba pomagati. Eden od bolnikov je umrl, toda štirje so se te dni zdravi vrnili v domovino.
Morda kdo poreče: saj to nima nobene zveze! Pa jo ima. V Parizu so štirje ljudje opravili svojo plemenito človeško dolžnost. Nekje drugje pa jo nekateri ljudje niso.

VIR: Večer

  19. februarja 1939 je Večernik poročal

  SMRT POD VLAKOM

Večernik19. februarja 1939 okoli 5. ure popoldne se je pripetil v Ptuju zelo tragičen dogodek. Po nesreči je prišel pod vlak železničar Čop iz Pragerskega. Ko prispe tovorni vlak iz Čakovca proti Pragerskem, vselej v Ptuju premika. Medtem je šel čez tračnice Čop, ki sta ga dva vagona stisnila s tako silo, da je bil na mestu mrtev.

VIR: Večernik, 20. 2. 1939

  19. februar 1930

  Rodil se je zdravnik − pediater KURT KANCLER

Kancler KurtKurt Kancler se je rodil 19. februarja 1930 v Mariboru.
Po osnovni šoli v Mariboru je nadaljeval šolanje na takratni Prvi gimnaziji, kjer je tudi uspešno maturiral. Leta 1949 je odšel študirat na Medicinsko fakulteto v Ljubljani in tam promoviral januarja 1955.
1. januarja 1957 se je zaposlil v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca in leta 1961 končal specializacijo za zdravnika specialista pediatra. Leta 1974 je na zagrebški Školi narodnog zdravlja (sedanja Medicinska fakulteta Zagreb, op. ur.) končal tristopenjski podiplomski študij iz javnega zdravstva.
Leta 1964 je postal predstojnik dispanzerja za otroke v Mariboru, kjer je že istega leta kot prvi v Sloveniji uvedel sistematične preglede otrok v starosti treh in petih let. Poleg tega se je odločil, da na primarni ravni zdravstvenega varstva otrok ustvari vrhunsko opremljen dispanzer, v katerem bodo delali odlično usposobljeni sodelavci. Njegov cilj je bil tudi, da starši s svojimi otroki kljub bolezni zadovoljni odidejo od zdravnika in da ustvari delovno okolje, v katerem bodo tudi zaposleni zadovoljni in motivirani za delo.
Dr. Kancler je poleg svojega dela v ordinaciji predaval pediatrijo in farmakologijo na Srednji medicinski šoli v Mariboru, leta 1984 so mu podelili naziv visokošolskega učitelja na Visoki šoli za zdravstvene delavce, dvanajst let pa je bil tudi višji predavatelj na mariborski Pedagoški fakulteti. V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca je bil tudi pomočnik glavnega direktorja za strokovne medicinske zadeve.
Leta 2007, po šestdesetih letih dela, se je upokojil, vendar je bil že pol leta po upokojitvi ponovno v ordinaciji v mariborskem zdravstvenem domu in s tem nekoliko razbremenil kolege in ublažil stisko zaradi pomanjkanja pediatrov.
Dr. Kurt Kancler je bil poleg rednega dela v Mariboru dolga leta tudi zdravnik v Zdravstvenem domu na Šmartnem na Pohorju, kjer so ga krajani izredno cenili in spoštovali. V njegovo »pohorsko« ordinacijo pa niso prihajali le prebivalci Šmartna, ampak so k njemu na pregled pripeljali otroke tudi drugi starši iz bistriške občine, pa tudi od drugod.
Aktiven je bil tudi na družbenem področju: bil je predsednik območne organizacije Rdečega križa, bil prvi predsednik Zdravniške zbornice Slovenije, osem let je bil podpredsednik Zdravniškega društva Slovenije in predsednik Zdravniškega društva Maribor in več kot dvajset let vodil organizacijsko enoto Varstva žensk, otrok in mladine v Mariboru.
Za svoje delo je prejel veliko število državnih, občinskih in drugih priznanj in nagrad.
Kurt Kancler je umrl 12. julija 2022 v Mariboru.

VIR: biografski-sb.si

  19. februar 1929

  ZIMA KONČNO NEKOLIKO POPUSTILA

Pragersko kronikaČasniki so 19. februarja končno poročali, da »se vreme v Sloveniji izboljšuje. Današnja najnižja temperatura je bila –10 °C, splošno pa znaša 4–5 stopinj pod ničlo. Prometne razmere se rapidno zboljšujejo. Proge so že vse očiščene snega, vendar pa še vedno obstoja nevarnost plazov. Težavna je preskrba mesta s premogom in mnoga industrijska podjetja so radi pomanjkanja premoga morala ustaviti ali pa skrčiti proizvodnjo.«

VIR: Mirko Munda: Pragersko - kronika, str. 73

 

  19. februar 1923

  Rodil se je strugar in sodelavec gestapa HERBERT STRMŠEK

1 moškiHerbert Strmšek se je rodil 19. decembra 1923 na Pragerskem kot najmlajši od štirih otrok v družini železničarja Janeza in gospodinje Pavle. Strmškovi so prišli na Pragersko z avstrijske Koroške. Med vojno so se zaradi zavezniškega bombardiranja Pragerskega umaknili na Spodnjo Polskavo, po vojni pa so porušeno hišo popravili in se vrnili na Pragersko. Po nekaj letih pa so se odselili v Maribor.
Herbert Strmšek je končal je pet razredov ljudske šole in dva razreda meščanske šole na Ptuju ter se izučil za strugarja.
Po 1. novembru 1941 ni več prikrival, da je sodelavec gestapa. Od takrat je vsak dan na poti v službo in iz nje nosil uniformo zloglasne organizacije SS.
Herbert Strmšek naj bi leta 1941 izdal pragersko uporniško skupino, zato je bil po koncu 2. svetovne vojne aretiran in zaprt.
Gestapovci naj bi na podlagi njegove izdaje 24. septembra 1941 dopoldne na delovnem mestu v Mariboru najprej aretirali in zaprli Franca Bergleza, nato pa na Pragerskem njegovega brata Maksa Bergleza ter Vladimirja Bergleza, Franca Bizjaka ml., Leopolda Čopa, Edvarda Jeriča, Alojza Luršaka ml., Franca Nežmaha in Josipa Smerduja, dan pozneje Antona Auerja ter Alojza Prenerja in 26. septembra Mira Kaca. Šest članov prve odporniške skupine so naslednji mesec ustrelili kot talce; Maksa in Franca Bergleza ter Franca Bizjaka 10. oktobra 1941 v Šoštanju, Leopolda Čopa, Alojza Prenerja in Kac Mira pa 30. oktobra 1941 v Mariboru.
Herberta Strmška so zaprli od 21. junija 1945. Sodni postopek zoper njega je potekal na Okrožnem sodišču v Mariboru od 4. do 6. marca 1947. Na sojenju je pričalo več deset prič, samo s Pragerskega jih je bilo dvanajst. Med sodnim postopkom so mu dokazali, da je bil gestapovec, da je izdal pragerske aktiviste Osvobodilne fronte (OF), da je ovajal zavedne Slovence v Mariboru, na Ptuju, v Ormožu, Slovenski Bistrici, Ljutomeru in Gornji Radgoni, da je gestapu izdal partizanski bunker v Mekotnjaku pri Ljutomeru in s tem zakrivil smrt petih partizanov, da je v zaporih na Ptuju in v Gornji Radgoni grozljivo mučil ujetnike, med njimi tudi organizatorja narodnoosvobodilnega gibanja v Slovenskih goricah Jožeta Lacka, in še več drugih zločinov. Svojo krivdo je le delno priznal.
Herbert Strmšek je bil zaradi dokazanih zločinov obsojen na smrt in bil 1. avgusta 1947 v Ljubljani usmrčen.

VIR: biografski-sb.si

  19. februar 1922

  Rodil se je kmetijski tehnik BORIS JANŽEKOVIČ

Janzekovic BorisBoris Janžekovič, brat Zore Janžekovič, se je rodil 9. februarja 1922 v Slovenski Bistrici očetu Matku, učitelju v Slovenski Bistrici in materi Heleni, rojeni Vehovar, iz Videža (občina Slovenska Bistrica). Imel je še sestri Vido in Marico.
Po končani meščanski šoli v Slovenski Bistrici se je vpisal na Srednjo kmetijsko šolo v Križevcih na Hrvaškem in jo v štirih letih uspešno zaključil.
Že pred začetkom 2. svetovne vojne je bil zaposlen pri grofu Varadyju v Križovljan gradu pri Ormožu.
Leta 1942 so ga aretirali in zaprli na Ptuju. Osumljen je bil komunistične propagande na obmejnem območju. Zaradi pomanjkanja dokazov so ga izpustili, vendar je bil pod stalnim nadzorom. Kmalu so ga prisilno mobilizirali v nemško vojsko in poslali na fronto. Na ruski fronti je bil ranjen in je veliko časa preživel v bolnišnici.
Ko je okreval se je priključil peti prekomorski brigadi v Marseillu (Francija). Kot repratiiranec je 9. maja 1945 preko Barija (Italija) pripotoval v Trogir (Hrvaška), kjer ga je nova oblast zadržala in najverjetneje umorila nekje v gozdovih nad Trogirjem med streljanjem repatriiranih vojakov. Vzrok je bila vojaška knjižica, ki je kljub nasvetom ni odvrgel. V njej je bilo zavedeno, da je prva dva meseca v nemški vojski odslužil na ozemlju nekdanje Jugoslavije.
Zgodila se je še ena »čudna« pomota: ime Borisa Janžekoviča je napisano na spomeniku padlim partizanom v NOB na Glavnem trgu v Slovenski Bistrici.

VIR: biografski-sb.si

  19. februar 1899

  Rodila se je KAROLINA VEZJAK

1 ženskaKarolina Vezjak se je rodila 19. februarja 1899 v Slovenski Bistrici.
Maja leta 1945 je bila aretirana in kot žrtev povojnih pobojev neznano kje umorjena.

VIR: biografski-sb.si

 

 

Rubrika Utrinki

11pokrovitelj

  • February 19, 2024
Last modified on Sunday, 10 December 2023 16:58
Rate this item
(2 votes)

Related items

Vreme

 
Zvočni posnetek napovedi

komunala

Koledar prireditev

Mon Tue Wed Thu Fri Sat Sun
5
7
28

 Red Simple Travel Blog Banner 1170 200 pik 1170 702 pik

UTRINKI ČASA - Na današnji dan

« April 2024 »
Mon Tue Wed Thu Fri Sat Sun
1 2 3 4 5 6 7
8 9 10 11 12 13 14
15 16 17 18 19 20 21
22 23 24 25 26 27 28
29 30          

Poišči