( ISSN 2738-5760 )
UTRINKI ČASA, Foto: Bistričan.si UTRINKI ČASA, Foto: Bistričan.si

20. februar

Na današnji dan ... skozi zgodovino Slovenske Bistrice 

  20. februar

  Danes goduje UROŠ

Ime Uroš je prišlo k nam s srbskega jezikovnega področja. Ime Uroš razlagajo, da je nastalo iz starocerkvenoslovanske besede ur v pomenu »gospod, gospodar«, ki so ji dodali pripono -oš. Beseda ur je izpričana v zvezi velemožje, urove in obstaja tudi v madžarščini, kjer pomeni »gospod«. Madžarska oblika uram v pomenu »moj gospod« je prišla v naziv Hercega Hrvoja Hrvatinića. Je torej sinonim za naziv veliki vojvoda, knez, hercog. Nekoliko drugače razlaga ime Uroš P.Šimunović, in sicer kot izpeljanko iz madžarske besede úr »gospodar, gospod« s slovanskim sufiksom -oš. Na Hrvaškem naj bi bil Uroš izpričan že v 13. stol. kot Orosius, obenem so izpričane oblike Uroš kot dubrovniško osebno ime v funkciji priimka, njegov patroním (tj. poočétno imé) Urošević, ki se poredkoma sreča v slavonskih naseljih, ter priimek Roško (iz hipokoristika Uroško) pri pravoslavnih v Bukovici. Šimunović navaja tudi, da je na Hrvaškem samostalnik ur dobil pomen »junak«.
Ženska različica imena: Urška.
 
  20. februar

  SVETOVNI DAN SOCIALNE PRAVIČNOSTI

Generalna skupščina OZN je razglasila 20. februar za svetovni dan socialne pravičnosti. Na ta dan povečujemo zavedanje o problemih revščine, neenakosti med spoloma, brezposelnosti in socialne izključenosti. Sem spada zagotavljanje enakih pravic vsem družbenim skupinam, vključno z begunci in migranti. Socialna pravičnost je pravzaprav sistem, ki temelji na enakosti in solidarnosti, na dejstvu, da imamo kot ljudje določene osnovne pravice, ki naj bi jih okolje, v katerem živimo, zagotavljalo.
 
  20. februarja 2016 je Informator poročal

  KJE SO TISTI LEPI, STARI, ZLATI ČASI

Kje so tisti lepi S temi besedami so obujale spomine na našo preteklost Ložniške ufarce na 8. etnološkem večeru, ki je bil v soboto, 20. februarja 2016, v večnamenski dvorani na Zg. Ložnici.
Publika je v nabito polni dvorani še enkrat hvaležno pokazala, da z veseljem obuja
spomine na čase, ko je življenje teklo počasi, ko so si ljudje vzeli čas za druženje in zabavo in kako so si z drobnimi skupnimi radostmi znali popestriti vsakdanje življenje. Starejši so v marsičem videli sebe in svojo mladost, prežeto z lepimi spomini, mlajši pa
spoznavali, da so bili stari časi zares »lepi in zlati.«

VIR: Marijana Jereb, Informator
FOTO: Aleš Kolar

  20. februar 2015

  V STUDENICAH 17. OBMOČNO SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV

17. območno srečanje ljudskih pevcev in godcevV Domu kulture Andreja Stefanciose v Studenicah je v petek, 20. februarja 2015, območna izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti organizirala 17. območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Na odru se je zvrstilo 13 skupin iz makolske, poljčanske in slovenjebistriške občine. S srečanjem so prikazali ohranjanje in negovanje ljudske pesmi, ki je včasih človeka spremljala ob različnih dogodkih njegovega življenja. Prireditev je povezovala Tamara Sobotič, strokovno spremljanje nastopov pa je bilo zaupano Jasni Vidakovič.

VIR: Studio Bistrica
FOTO: JSKD OO Slovenska Bistrica

  20. februar 2014

  ZASEDAL JE MEDOBČINSKI OTROŠKI PARLAMENT

Zasedal je medobčinski otroški parlamentV sejni sobi Občine Slovenska Bistrica je bilo v četrtek, 20. februarja 2014, zelo živahno. Mladi parlamentarci so zelo kritično razpravljali o aktualnih razmerah v družbi.
S tajnim glasovanjem so izvolili predstavnice za regijski in nacionalni parlament. Največ glasov so prejele Sara Ferjuc (OŠ Poljčane), Nika Motaln (OŠ Šmartno na Pohorju ) in Mihaela Hajšek (podružnična OŠ Kebelj). 23. medobčinskega otroškega parlamenta se je udeležil tudi župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar.

VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar

  20. februarja 2013 je Večer poročal

  ATTEMSI ZA VRAČILO V NARAVI

Attemsi za vračilo v naraviSvetniki občine Slovenska Bistrica nasprotujejo, da bi potomcem družine Attems grad in številne druge nepremičnine vrnili v naravi, saj so te bistvenega pomena za delovanje občine. Strinjajo se le, da se v naravi vrne zemljišče pod zdravstvenim domom, in še to le, če se Attemsi odrečejo odškodnini, ker nepremičnine niso mogli uporabljati.Na objektih in zemljiščih, ki jih v denacionalizacijskem postopku želi nazaj družina Attems, so namreč številni pomembni infrastrukturni objekti, tudi stanovanjski bloki, samo v bistriški grad pa je občina v minulih nekaj letih vložila okoli šest milijonov evrov javnega denarja.

VIR: Tomaž Karat, Večer
FOTO: Bistriški grad bi družina Attems želela nazaj v naravi (Boris Vugrinec)

  20. februar 2009

  BREZČASNA GOVORICA ČOPIČA

Brezčasna govorica čopičaV avli Osnovne šole Poljčane se je 20. februarja 2009 zgodil umetniški dogodek. Svoja likovna dela so na ogled postavili nekdanji učenci in učiteljici likovne vzgoje. Razstavljali so: Boštjan Polanec, Tina Zidanšek, Suzane Marovt, Renata Korošec, Davor Marovt, Roman Ferlinc, Tatjana Turin, Roman Studenčnik, Irina Luganič, Tanisa Jahič,Danijel Ferlinc in Simona Kostanjšek.
Večer sta s plesnimi ritmi popestrila Anastazija Bezuglova in Svarun Bratkovič. Premierno se je predstavila tudi vokalna skupina Šolmoštri, ki jo sestavlja 13 učiteljev in ostalih zaposlenih Osnovne šole Poljčane in je nastala ob praznovanju 200-letnice šolstva v Poljčanah. Vodila jih je Danijela Krajnc. Nastopili sta tudi sestri Lani in Damaris Potočnik, pa Marko Bračič ter Dora Ožvald in Katja Lovrenčič.
Razstavo, ki so jo pripravili v okviru praznovanja 200-letnice šolstva v Poljčanah, je odprla ravnateljica OŠ Poljčane mag. Francka Mravlje.

VIR: OŠ Kajetana Koviča Poljčane: Stezice preteklosti za krila prihodnosti
FOITO: Nastop glasbenikov na otvoritvi (Arhiv OŠ Kajetana Koviča Poljčane)

  20. februarja 2004 je Večer poročal

  OTROCI V KERAMIČARSKEM CENTRU

VEČEROd ponedeljka, 16. 2. 2004, do petka, 20. 2. 2004, med počitnicami, so lahko bistriški otroci gnetli glino, jo oblikovali in iz nje izdelovali različne izdelke. Igro z glino sta otrokom, ki niso želeli na smučanje ali drsanje, omogočila bistriški center za keramiko in knjižnica iz Slovenske Bistrice. V centru - svoje prostore ima v pristavi bistriškega gradu - se je vsak dan med 9. in 12. uro zbralo precej otrok, pri oblikovanju gline pa so jim pomagale lončarke in keramičarke iz Slovenske Bistrice ter knjižničarke pionirskega oddelka bistriške knjižnice.

VIR: Zdenko Kodrič, Večer

  20. februarja 1993 je Večer poročal

  ODPIS DOHODNINE ZA 193 BISTRIČANOV

VEČERNa predlog Martina Modica, vodje izpostave republiške uprave za javne prihodke v Slovenski Bistrici, je tamkajšnji izvršni svet odpisal doplačilo dohodnine 193 zavezancem, in sicer v skupnem znesku 650.254 tolarjev. Skoraj polovica tistih, ki so prosili za odpis dohodnine, je brezposelnih ali so na čakanju. 13 odstotkov prosilcev je zdravstveno ogroženih, dobrih 40 odstotkov pa prejema izredno nizke osebne dohodke.

VIR: (ps), Večer

  20. februar 1975

  Umrl je pravnik, odvetnik in publicist AVGUŠTIN REISMAN

Reisman AvgutinDr. Avguštin Reisman se je rodil 28. avgusta 1889 kmečkim staršem v Počeniku v Slovenskih goricah.
Osnovno šolo je obiskoval v Jakobskem Dolu, gimnazijo pa v Kranju, kjer je leta 1910 uspešno maturiral. Nato je študiral pravo na češki univerzi v Pragi ter doktoriral leta 1915.
Avguštin Reisman je bil poročen z Angelo, rojeno Sabati, hčerko nadučitelja na Zgornji Polskavi Josipa Sabatija.
Po praksi na sodišču v Mariboru med leti 1915−16 je postal odvetniški koncipient v Slovenski Bistrici, od leta 1919−21 v Celju in nato v Mariboru, kjer je leta 1926 odprl odvetniško pisarno.
Leta 1941 ga je okupator izselil v Gornji Milanovac (Srbija) in čez zimo 1942−43 konfiniral v taborišču Banjica (Srbija). Po vrnitvi v Maribor leta 1945 je bil do leta 1947 odvetnik in nato pravni referent v zadružnih podjetjih.
V akademskem društvu Adrija je dve leti vodil tečaj slovenščine za češke študente. Ustanovil je in 10 let tudi predsedoval mariborski podružnici Jugoslovansko-češkoslovaške lige ter finančno pomagal Podpornemu društvu za slovenske visokošolce v Pragi (Češka).
V Slovenski Bistrici je skladno s programom narodne radikalne mladine obnovil čitalnico in na Pragerskem ustanovil ljudsko knjižnico in organiziral dramske in pevske prireditve ter poživil boj za slovensko uradovanje na sodišču.
Bil je med ustanovitelji Narodnega sveta in njegov podpredsednik, ki je leta 1918 izvedel zedinjenje na področju Slovenske Bistrice.
V času svojega bivanja v Slovenski Bistrici je tudi veliko dopisoval v različne časnike.
Reisman spada v vrsto slovenskih izobražencev, ki so narodno radikalno delovanje pred 1. svetovno vojno preusmerili na strokovno delo v delavskem gibanju in na politično v socialni demokraciji.
Avguštin Reisman je umrl 20. februarja 1975 v Mariboru.

VIR: biografski-sb.si

  20. februar 1966

  Rodil se je duhovnik ZORAN KOREN

Koren ZoranZoran Koren se je rodil 20. februarja 1966 na Spodnji Polskavi (občina Slovenska Bistrica). Po pripovedovanju nekaterih Spodnjepolskavčanov naj bi bil sin župnika Antona Šeruge, ki je začel prihajati na Spodnjo Polskavo v zimskih mesecih 1964/1965, ker je nadomeščal obolelega župnega upravitelja Franca Satlerja.
Zoran Koren se je po osnovni šoli v domačem kraju vpisal na Srednjo živilsko šolo v Mariboru, nato pa v Slomškovo dijaško semenišče, tudi v Mariboru, kjer se je pripravljal na vpis na ljubljansko Teološko fakulteto in vstop v bogoslovje.
Teologijo je študiral v Ljubljani in Mariboru, v mašnika je bil posvečen leta 1993.
Kot kaplan je služboval v Trbovljah, Rogaški Slatini, Št. Ilju pod Turjakom – Mislinji in v Šmarju pri Jelšah. Leta 1998 je prevzel upravo župnij Sv. Danijel nad Prevaljami in Strojna, po štirih letih je v isti župniji postal župnik.
Poleti 2006 se mu je zdravstveno stanje nenadoma močno poslabšalo in moral je na urgentno zdravljenje v slovenjgraško bolnišnico.
Zaradi odpovedi notranjih organov je v Slovenj Gradcu po enem tednu umrl. Pokopan je na Spodnji Polskavi. Pogrebno mašo v cerkvi svetega Štefana in pogreb je vodil mariborski nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger ob somaševanju 60 duhovnikov.

VIR: biografski-sb.si

  20. februarja 1943 je Jutro poročalo 

  MLEKUŠ ZMAGAL V SMUKU

JutroTo soboto in nedeljo, 20. in 21. februarja 1943, so bile velike smučarske prireditve v Marenbergu za vse podeželsko okrožje Maribora. Razen obeh alpskih disciplin so bili na sporedu tudi tek za moštvo in samostojni skoki. Udeležba je bila zelo številna iz vseh štajerskih krajev. Med posamezniki so se plasirali na najboljša mesta: v smuku Mlekuš iz Slov. Bistrice, v slalomu Petrun iz Brezna, v skupni oceni pa je dosegel največ točk Sevčnikar iz Frama, ki je bil prej drugi v obeh konkurencah. Med moštvi je zmagalo najbolj izenačeno iz Slov. Bistrice, v skokih pa se je spet uveljavil pred vsemi že prej omenjeni Petrun.

VIR: Jutro

  20. februarja 1924 je Tabor poročal

  TEŽKA SUNMJA

TaborIz Pragerskega poročajo nekateri listi, da je kmet Ivan Napast iz Stražgonjcev pri Pragerskem nedavno pil v raznih gostilnah na Pragerskem v družbi ruskih delavcev, ki gradijo poljsko železnico iz Pragerskega proti Majšperku. Takrat da je imel Napast pri sebi 50.000 D denarja in se je mislil 4. tm. peljati na sejem. Od tistega dne pa ni o njem ne duha ne sluha in vse iskanje je bilo doslej brezuspešno. Sumijo baje, da bi ga bili ruski delavci ubili in oropali ter truplo zakopali v sveži železniški nasip.

VIR: Tabor

  20. februar 1875

  OBČNI ZBOR GASILCEV

Kronika PGD SLBNa občnem zboru gasilskega društva, ki se je vršil dne 20. februarja 1875, je društvo pozdravilo v svoji sredi vladnega komisarja Korber Blaža. Občnega zbora se je udeležilo 37 aktivnih članov in 14 podpornih članov.
V novi odbor so bili izvoljeni sledeči gasilci: Nasko Miha – starešina, Jonach Edvard – namestnik, Ratej Franc – tajnik, Podgrajšek Andrej – blagajnik, Matuš Andrej – skladiščnik, Freisnöger Maks – načelnik voda, Auer Martin – vodja skupine, Schön Karl – 1. vodja brizgalke, Bauman Vinko – 2. vodja brizgalke, Fritz Jože in Bathioli Franc – vodji pododdelkov pri brizgalki.

VIR: Kronika PGD Slovenska Bistrica
FOTO: Stran iz kronike PGD Slovenska Bistrica

  20. februar 1858

  Rodil se je skladatelj VIKTOR PARMA

Parma ViktorViktor Parma se je rodil 20. februarja 1858 v Trstu v Italiji.
Po upokojitvi se je preselil na Dunaj (Avstrija), z razpadom Avstrije pa je postalo bivanje na Dunaju vedno težavnejše, zato ga je leta 1920 k sebi povabil zakupnik pragerske kolodvorske restavracije France Dolničar. Na Pragerskem je bil namreč takrat asistent Južne železnice skladateljev sin Bruno.
V slovenski glasbi ima pomembno mesto predvsem zaradi svojih oper in operet. Je avtor prve slovenske izvirne romantične opere v treh dejanjih Urh, grof celjski in še štirih drugih.
Viktor Parma je umrl 25. decembra 1924 v mariborski bolnišnici. Pokopan je v Ljubljani.

VIR: biografski-sb.si

  20. februar 1836

  Umrl je duhovnik in nabožni pisec JURIJ VERDINEK

1 duhovnikJurij Verdinek se je najverjetneje rodil 22. aprila 1770 v Ribnici na Pohorju.
Mladost je preživel kot planinski pastir pri Sv. Antonu na Pohorju.
Osnovne in srednje šole ni obiskoval, temveč je prvo izobrazbo dobil zasebno pri vuzeniškem dekanu Fr. Mraku.
Pri starosti 30 let se je 16. decembra 1800 vpisal v prvi letnik liceja v Gradcu (Avstrija). Leta 1801 je bil s posredovanjem učitelja Mraka sprejet v bogoslovje v Št. Andražu na avstrijskem Koroškem, leta 1804 je bil posvečen in nastavljen kot beneficiat v Ribnici na Pohorju. Ker je tu oviral ustanavljanje trivialne šole, je bil leta 1807 prestavljen v Šmartno na Pohorju kot kaplan. Ker tu še ni bilo šole, je začel takoj na lastno pobudo poučevati mladino in odrasle v branju, pisanju in računanju, s čimer je nadaljeval tudi na vseh naslednjih službenih mestih; 6. maja 1811 je za to svoje delo dobil pohvalno priznanje štajerskega gubernija.
Leta 1812 je opravil izpit iz pedagogike in katehetike na normalki v Ljubljani, nato še privatni župniški izpit in bil leta 1813 imenovan za župnika v novi župniji v Razboru pri Zidanem Mostu. Zaradi vedno slabšega zdravja je po 3 letih prosil za premestitev k Sv. Antonu na Pohorju (naselje v občini Radlje ob Dravi), kjer pa je v ostrem planinskem zraku zdržal le dobro leto dni. Tako je leta 1817 postal kurat na Selah nad Slovenj Gradcem in ostal tam do upokojitve leta 1831. Od takrat je do svoje smrti živel v Starem trgu pri Slovenj Gradcu.
Bolj iz praktičnih potreb kot iz prerodnega navdušenja ali literarne ambicije je sestavil molitvenik ‘Ene prou lepe Molitouske Bukvize imenuvane Usakdaini kruh’, Maribor 1810 (doslej znanih 11 natisov; slednjega je preuredil in izdal pod svojim imenom F. Bezjak), ki je bil v preteklem stoletju najbolj priljubljen molitvenik v severovzhodni Sloveniji. Vsi natisi so v bohoričici, le zadnji je v gajici. Besedila odražajo pohorsko narečje, ki se v poznejših izdajah približuje knjižni slovenščini. Molitvenik je bil znan tudi na Gorenjskem, kar izpričuje Nagličev hališter, ki obsega molitve, litanije in 25 cerkvenih pesmi deloma Verdinekovih, deloma prevzetih od G. Rupnika, M. Redeskinija in od drugod.
Jurij Verdinek je umrl 20. februarja 1836 v Starem trgu pri Slovenj Gradcu.

VIR: biografski-sb.si

  20. februar 1836

  ZGORNJEPOLSKAVSKA CERKEV DOBI GLAVNI OLTAR IZ CERKVE V MARIBORU

Zgornjepolskavski župnik Koban je smatral obnovo cerkve za zelo potrebno stvar.
Ta dela so se mu mojstrsko posrečila.
Župnik Koban je gubernijem napisal več prošenj. Verska komisija v Gradcu mu je 20. februarja 1783 dodelila glavni oltar iz celestinske Marijine cerkve v Mariboru. Prepeljali so ga iz Maribora in na binkoštno nedeljo je bil že postavljen.
Zgornjepolskavski župnik pa od cerkvene opreme in bogoslužnih oblačil iz Studenic dolgo ni dobil ničesar, zmeraj znova so ga tolažili, naj »nekaj časa počaka«. Končno pa mu je leta 1795 cesarsko-kraljeva uprava državnega premoženja le dodelila »več bogoslužnih oblačil ter ženskih in »Jezuščkovih« oblačil iz razpuščenega samostana v Studenicah, ki jih je hranilo tamkajšnje gospostvo.

VIR: Mirko Munda: Zgornja Polskava in njena okolica, str. 114

Rubrika Utrinki

11pokrovitelj

  • February 20, 2024
Last modified on Sunday, 10 December 2023 17:35
Rate this item
(2 votes)

Related items

Vreme

 
Zvočni posnetek napovedi

komunala

Koledar prireditev

Mon Tue Wed Thu Fri Sat Sun
5
7
28

 Red Simple Travel Blog Banner 1170 200 pik 1170 702 pik

UTRINKI ČASA - Na današnji dan

« April 2024 »
Mon Tue Wed Thu Fri Sat Sun
1 2 3 4 5 6 7
8 9 10 11 12 13 14
15 16 17 18 19 20 21
22 23 24 25 26 27 28
29 30          

Poišči