( ISSN 2738-5760 )
UTRINKI ČASA, Foto: Bistričan.si UTRINKI ČASA, Foto: Bistričan.si

22. februar

Na današnji dan ... skozi zgodovino Slovenske Bistrice 

  22. februar

  Danes goduje MARJETA

Ime Marjeta je nastalo verjetno iz oblike Margeta, ki je skrajšana iz Margareta. Ta izhaja iz latinskega imena Margarita oziroma grškega Margarítês in se povezuje z grško besedo margarítês v pomenu »biser«. V južnoslovanskih jezikih imenu Marjeta pomensko ustreza ime Biserka.
Ostale različice imena: Eta, Greta, Grete, Greti, Gretica, Gretka, Magi, Marga, Margaret, Margareta, Margarete, Margaretka, Margarita, Margit, Margita, Margerita, Margeta, Margot, Marijeta, Marjetica, Marjetka, Megi, Meta, Meti, Metka, Pegi, Rita.
 
  22. februar

  PRVIČ OBJAVLJEN PREŠERNOV SONETNI VENEC

Pesnitev Sonétni vênec je pesniška oblika in naslov pesmi, ki jo je France Prešeren napisal v drugi polovici leta 1833, objavljena pa je bila 22. februarja 1834, v nemškem časopisu Illyrisches Blatt oziroma v njegovi posebni prilogi. Venec je sestavljen iz 14 sonetov in dodatnega, 15. soneta - akrostiha - ki ga je Prešeren naslovil z Magistrale in je sestavljen iz začetnih črk imena Prešernove ljubezni (muze) – Primičeve Julije.
Drugič je bil Sonetni venec natisnjen v Poezijah (1846), vendar v dveh variantah. Poezije so izšle v nakladi 1200 izvodov. V 150 izvodih je bil Sonetni venec natisnjen tak kot leta 1834; teh 150 izvodov je vzel Prešeren zase oz. svoje znance in niso bili za prodajo. V 1050 izvodih, namenjenih prodaji, pa je magistrale spremenil: besedni red je v štirih verzih spremenil tako, da akrostih ni več tvoril Julijinega imena ampak SRIMICJVISZLJI. Prvi verz se npr. glasi: "Slovencam nov poet tvoj venec vije". Z originalnim akrostihom je leta 1834 namreč razburil Primičevo družino; leta 1846 pa je bila Julija poročena in ji najbrž ni želel znova povzročati težav.
 
  22. februarja 2019 je Informator poročal

  100. ROJSTNI DAN SLAVKA KOVAČIČA

100. rojstni danV Domu starejših v Slovenskih Bistrici je bil v petek, 22. februarja, poseben dan. Varovanec Slavko Kovačič, starosta bistriškega časnikarstva, dolgoletni urednik Metalurga in priljubljeni satirik Jaka Drog, predhodnik današnjega stand upa, je praznoval svoj 100. rojstni dan. Poleg hčere Danice Maček in sina Slavka Kovačiča - Spidija so mu ob visokem jubileju čestitali tudi župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar, župan Občine Makole Franc Majcen, direktorica Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane Iva Soršak in predstavniki Rdečega križa ter zaposleni v domu starejših. Slavko Kovačič, ki je pomembno zaznamoval lokalno skupnost na več področjih, je še vedno čilega duha. Skupaj z gosti se je tudi pošalil in zapel.

VIR: T. A., Informator
FOTO: Aleš Kolar

  22. februarja 2019 je Štajerc poročal

  GLEDALIŠKA PREDSTAVA NA ZGORNJI POLSKAVI

ŠTAJERCObmočna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Slovenska Bistrica vabi ta konec tedna na ogled gledališke predstave v Kulturnem domu Zgornja Polskava. V petek, 22. februarja 2019, ob 17. uri bo dramska sekcija KUD Gaj Zgornja Polskava uprizorila predstavo Na kmetih.

VIR:Tomaž Ajd, Štajer'c

  22. februar 2018

  Umrl je novinar, ustanovitelj in urednik Tednika Panorama BOJAN SINIČ

Sinic BojanBojan Sinič se je rodil 5. avgusta 1954 v Mariboru.
Obiskoval je osnovno šolo Angela Besednjaka v Mariboru in nato Gimnazijo Miloša Zidanška Maribor (sedaj II. gimnazija Maribor, op. ur.). Po maturi je študiral na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (FSPN) v Ljubljani, kjer je leta 1978 diplomiral.
Od leta 1980‒90 je bil zaposlen v mariborski Metalni kot vodja informiranja, medijske komunikacije in stikov z javnostmi. Urejal je njihovo glasilo Naša tovarna ter interni radio.
Leta 1990 je pričel z izdajanjem časopisa ‘Panorama’ v občini Slovenska Bistrica, ki je bila najprej 14-dnevnik, nato tednik. Prva številka Panorame je izšla 8. decembra 1990. Kot glavni in odgovorni urednik ter lastnik časopisa je v 27. letih izdal 1330 številk časopisa, ki je beležil dogodke štirih občin – Slovenske Bistrice, Poljčan, Makol in Oplotnice. Bil je novinar in družbeni delavec, pronicljiv in kritičen opazovalec vseh dogajanj in uravnotežen zapisovalec in poročevalec. Vrsto let je bil sodelavec Radia Štajerski val ter Radia Maribor ter je na tak način poskrbel za medijsko prepoznavnost domačih krajev in ljudi.
Vodil in sodeloval je je pri mnogih odmevnih dogodkih: Direktor leta, Zlata vrtnica, Športnik leta, Forma Viva Makole in še mnoge druge.
V svojem domačem kraju Laporje je bil pobudnik in ustanovitelj mnogih društev in aktivnosti: Športnega društva, Turističnega društva, pevskega zbora v okviru Kulturnega društva, bil je član sveta krajevne skupnosti (KS), aktivno je bil udeležen v vojni za Slovenijo. Kot novinar je bil vsa leta vključen v delovanje Društva novinarjev Slovenije, posebej aktivno je deloval v aktivu urednikov tovarniških in občinskih časopisov.
Bil je tudi športnik in športni novinar, dolgoletni sodelavec ‘Sportskih novosti’ iz Zagreba (Hrvaška) in športni delavec v občini Slovenska Bistrica, kjer je dolga leta vodil predsedstvo Občinske športne zveze.
Njegova dobrodelna naravnanost je botrovala k temu, da je bil med ustanovnimi in zelo aktivnimi člani bistriškega Lions kluba.
Ustanovil in vodil je neformalno združenje novinarjev ‘Klun’, ki je dajalo težo in pomen posameznim dogodkom iz lokalnega okolja.
Užival je velik ugled v strokovni novinarski javnosti in njegov prispevek k razvoju objektivnega novinarstva ter nasploh v širšem družbenem dogajanju je neprecenljiv in trajen.
Bojan Sinič je umrl 22. februarja 2018 v Laporju.

VIR: biografski-sb.si

  22. februarja 2018 je Štajerc poročal

  GRADILA STA SPOMENIK ŽRTVAM NACIZMA V GRADCU

Edina še živeča kamnoseka pripovedujeta o svojem delu
Gradila sta spomenikIvan Veber in Ivan Potočnik, klena 80-letnika iz Oplotnice, sta imela zanimivo poklicno življenje. Edina še živeča kamnoseka Granitne in lesne industrije Oplotnica sta namreč leta 1961 sodelovala pri gradnji in postavitvi mednarodnega spomenika žrtvam nacizma in morije druge svetovne vojne na osrednjem graškem pokopališču, kjer počivajo tudi borci Pohorskega bataljona. Z občinsko organizacijo Zveze združenj borcev za vrednote NOB iz Oplotnice sta lansko jeseni graško pokopališče in spomenik tudi obiskala.
Delali so dan in noč
Kamnoseka se ne spomnita, kdo je dal pobudo za postavitev spomenika v Gradcu, pravita pa, do so imeli 1. avgusta 1961 sestanek, na katerem jim je Milan Ivanuša, takratni direktor Granitne industrije Oplotnica, predstavil projekt, sodeloval je tudi projektant, arhitekt Boris Kobe, ki je kasneje nadziral sestavo in postavitev spomenika. V Cezlaku, vasici pod obronki južnega Pohorja, je namreč po vojni vihri s polno paro deloval kamnolom. Podjetje Granitna in lesna industrija Oplotnica je zaposlovalo 550 delavcev, pretežno za izdelavo kock, monumentalnih spomenikov, poslovnih stavb in tudi protokolarnih objektov.
Mednje je torej sodil tudi spomenik žrtvam druge svetovne vojne. Zemeljska, temeljna dela na pokopališču je opravilo avstrijsko gradbeno podjetje. Sosednja država je zagotovila tudi stroje in dvigala, ki so jih potrebovali za sestavo oboka in dvig stebra. Obok spomenika je namreč sestavljen iz segmentov, ki so jih po šablonah posamezno izdelali v Cezlaku in jih s tovornjaki Intereurope vozili v Gradec. V kamnolomu so tudi na spomenik vgravirali in pozlatili imena vseh 2516 žrtev.
Tovornjaki so hkrati pripeljali 20 elementov naravnost na pokopališče, kjer je čakalo šest cezlaških kamnosekov, ki so bili tam na delu tri mesece. Živeli so v mladinskem domu, nedaleč od železniške postaje. Delali so cele dneve, tudi ponoči, prehranjevali pa so se v gostišču, pripovedujeta. Imeli so dobre, prijateljske odnose z avstrijskimi gradbenimi delavci, tudi mestna oblast je s simpatijami spremljala njihovo delo. Kamnoseki so v Gradcu zelo dobro zaslužili. Prejemali so plačo in terenski dodatek. Naša sogovornika sta si s prisluženim kupila težka motorja.
Postaviti spomenik ni bilo enostavno. Osnovni robniki so bili različno dolgi, zgornja in stranska ploskev polirani. Položili so jih na tloris spomenika. Armatura je bila železna, nanjo so natikali granitne segmente, ki so imeli izvrtane luknje. Ob zaključku del sta opaž razdirala Veber in Potočnik. Spominjata se, da so bili vsi na trnih, za koliko se bo obok posedel. Arhitekt je računal na štiri milimetre, a se je obok pogreznil za sedem.
Brez nezgod, a provokacije
Pri delu ni bilo nezgod, prav tako nobene napake. Kar dvakrat pa so doživeli sabotažo, a ker so bili predhodno opozorjeni, da lahko pričakujejo provokacije, so bili bolj pozorni. Na gradbišče so prihajali hrvaško govoreči neznanci in jih žalili ter nasprotovali gradnji. Kamnoseki so predvidevali, da to počne hrvaška ustaška emigracija, in kasneje se je to potrdilo. Najprej je bil skoraj žrtev sabotaže Ivan Veber. Ponoči so jim namerno preklopili električni tok, in ko je Veber zjutraj vklopil elektriko, ga je streslo. Priseben sodelavec je pravočasno prekinil dotok. Drugič so jim na leseni ograji, ki so jo postavili pri obelisku, prežagali dva stebra.

VIR: Tomaž Ajd, Maja Valenčak, Štajer'c
FOTO: Kamnoseki iz Cezlaka med delom poleti 1961 (Osebni arhiv kamnosekov)

  22. februarja 2013 je Informator poročal

  NA ŠMARTNEM PREMIERNO UPRIZORIJO DIVJEGA LOVCA

Smartno igraDramska sekcija KUD Šmartno na Pohorju je v petek, 22. februarja 2013, v dvorani OŠ Šmarno na Pohorju premierno uprizorila gledališko igro Frana Saleškega Finžgarja Divji lovec.
Predstavo, v kateri je sodelovalo več kot dvajset ljubiteljskih igralcev, je režirala domačinka Marijana Pečovnik. Ponovitev igre je bila v soboto, 23. februarja, prav tako v dvorani OŠ Šmartno na Pohorju.

VIR in FOTO: Informator

 

  22. februarja 2007 je Večer poročal

  ZA TRETJEGA OTROKA 200 EVROV

Bistriška koalicija je v občinskem svetu gladko zavrnila sofinanciranje otroške prehrane
1 VEČERSvetniki bistriškega občinskega sveta so preklicali sklep o sofinanciranju otroške prehrane, ki so ga sprejeli pred skoraj sedmimi leti. Od leta 2000 so materam novorojencev, ki ne morejo dojiti ali imajo premalo mleka, financirali nakup otroške prehrane. Bistričanke so tako pomoč lepo sprejele, četudi je bil mesečni zavitek otroške hrane skromen.
Občina Slovenska Bistrica je bila med redkimi, ki so subvencionirale otroško prehrano. Večina slovenskih občin namreč pomoč materam in dojenčkom zagotavlja ob rojstvu z enkratnim denarnim prispevkom, ki je namenjen vsem novorojenim otrokom.
Ker so svetniki na zasedanju občinskega sveta sprejeli pravilnik o enkratni pomoči ob rojstvu otroka, so tako nadomestili sofinanciranje otroške prehrane. Za prvega novorojenca naj bi starši dobili 100 evrov, za drugega 150 in za tretjega otroka 200 evrov. Svetniki nove in stare opozicije v občinskem svetu (SD in LDS) so sicer predlagali, da bi matere, ki ne morejo dojiti, še naprej dobivale mesečno pomoč za dojenčke do štirih mesecev starosti, vsi novorojenci pa še dodatek. Ta naj bi po njihovem mnenju znašal med 300 in 500 evri. Tudi ta predlog je nova koalicija (SLS, SDS, NSi, DeSUS in SMS) gladko zavrnila in ostalo je pri predlogu, ki ga je občinskemu svetu predlagala občinska uprava oziroma oddelek za družbene dejavnosti, ki je pravilnik o enkratni pomoči sestavil na osnovi zakona o socialnem varstvu.

VIR: Zdenko Kodrič, Večer

  22. februarja 2006 je Večer poročal

  SREČANJE Z ELEONORO ATTEMS

1 VEČER22. februarja 2006 so Slovensko Bistrico obiskali minister za kulturo Vasko Simoniti, minister za zdravje Andrej Bručan, minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivan Žagar ter minister za obrambo Karl Erjavec.
Ministru Simonitiju in generalnemu direktorju direktorata za kulturno dediščino Damjanu Prelovšku je županja Irena Majcen predstavila tudi Eleonoro Attems, dedinjo Attemsovega premoženja. Denacionalizacijski postopek za Attemse je na ustavnem sodišču in dokler ne bo dokončne presoje, bo treba s predvidevanji, kaj se bo zgodilo s premoženjem, počakati, je povedal Simoniti. Občina in ministrstvo denacionalizacijskim upravičencem ne bosta povzročala težav. Pogovarjali so se tudi o prihodnosti dvorca na Zgornji Polskavi. Minister je opozoril, da je treba dvorec obnoviti, računa na novo evropsko finančno perspektivo in kandidiranje za denar, ki ga ima na voljo Evropska unija. Dvorec naj bi skupno obnavljala ministrstvo za kulturo in občina Slovenska Bistrica.
Minister Bručan se je v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica pogovarjal o vlogi primarne zdravstvene mreže, Erjavec je v vojašnici povedal, da je bistriška vojašnica trenutno še perspektivna vojaška ustanova, minister Žagar pa je s predstavniki občine Slovenska Bistrica in Oplotnica govoril o povečani primarni porabi za občine in financiranju infrastrukturnih projektov. Širitev bistriške obrtno-podjetniške cone pa naj bi Bistričani finančno usklajevali še z ministrstvoma za gospodarstvo ter prostor in okolje.

VIR: Zdenko Kodrič, Večer, 23. 2. 2006

  22. februarja 2005 je Večer poročal

  ZASEBNIK OBLJUBLJA: LEKARNA BO ČEZ MESEC DNI ODPRTA

Tudi okoliščine, kot so lastništvo, odkup zemljišča, vpis v zemljiško knjigo in soglasja sosedov, vplivajo na odpiranje pragerske lekarne - Občina in lekarna proti Minsu in zasebnemu lekarnarju
Lekarna Pragersko logoPrebivalci Pragerskega že od leta 2003 pričakujejo novo lekarno. Potrebujejo jo zelo, saj morajo ljudje, ki potrebujejo zdravila, v bližnjo Slovensko Bistrico, v Rače ali pa v Kidričevo. Ker je na Pragerskem zasebna zdravstvena ambulanta, je vodstvo krajevne skupnosti Pragersko menilo, da naj Pragerčani dobijo še lekarno. Velenjsko podjetje za trgovino, storitve in gradbeništvo Mins je z gradbenim dovoljenjem, ki ga je pridobila KS Pragersko, začelo graditi poslovno-stanovanjsko poslopje, v pritličju pa prostor namenilo lekarni. Medtem je občinski svet bistriške občine spremenil odlok o mreži javne zdravstvene službe in vanj vnesel še lekarno na Pragerskem. Potemtakem je občina Slovenska Bistrica izrazila trdno prepričanje o nujnosti gradnje nove lekarne na Pragerskem. Prostore zanjo naj bi odkupila Lekarna Slovenska Bistrica.
Minili bosta dve leti - Pragerčani so še vedno brez lekarne. Poslopje, v katerem naj bi bila, so zgrajeni, vendar prazni. Justina Lešnjak, direktorica bistriške lekarne, je povedala, da je lekarna še vedno pripravljena odkupiti prostore na Pragerskem. Zavezujeta jo odlok o ustanovitvi javnega zavoda Lekarne Slovenska Bistrica in statut javnega zavoda. Po tem odloku in statutu je pragerska lekarna vključena kot organizacijska enota bistriške lekarne z namenom, da opravlja lekarniško dejavnost za območje, ki ga opredeli mreža zdravstvene službe. Lešnjakova poudarja: "Kot javni zavod nas pragerska lekarna zanima, saj razpolagamo z denarjem (35 milijonov tolarjev), kadri in strokovnim znanjem. Občinski svet prosimo, naj sprejme aktivnosti, ki bodo omogočale ustanovitev lekarne kot enote javnega zavoda Lekarne Slovenska Bistrica. To informacijo smo poslali tudi na občino. Zato, ker je velenjsko podjetje Mins enostransko odstopilo od dogovora za prodajo poslovnih prostorov na Pragerskem. Od Minsa smo dobili obvestilo, da prekinjajo sodelovanje."
Podružnica lekarne
Bistriška lekarna želi na Pragerskem odpreti lekarno, občina mora ugotoviti, ali bo gradila nov prostor, poiskala starega ali odkupila sedanjega. Zakaj odkupila? Zato, ker je lekarniški prostor v novem objektu na Pragerskem od podjetja Mins kupil zasebni lekarnar iz Rač, mag. farmacije Miran Golub. Zasebnika je lekarna zanimala že med gradnjo, vendar je bistriška občina zavrnila sodelovanje z njim, češ, prostor bo kupila bistriška lekarna. Konec minulega leta je Mirana Goluba poklical Mins in mu po razumni ceni ponudil odkup lekarne na Pragerskem. Zasebni lekarnar je ponudbo sprejel in lokal, ki meri 107 kvadratnih metrov, kupil. Miran Golub je povedal, da bi na Pragerskem odprl podružnico, kajti koncesijo za zasebno lekarno ima v Račah. Ta je z njegovim imenom vpisana v register samostojnih zdravstvenih delavcev, dejavnost pa lahko opravlja skladno z zakonom o lekarniški dejavnosti. Če bi lekarniško službo opravljal še na Pragerskem, bi Golub dokončal prostor, podružnica pa bi opravljala strokovna dela, ki jih lahko izvaja v skladu s pravilnikom o pogojih za opravljanje lekarniške dejavnosti. To pomeni, da zasebnik ne bi le izdajal zdravil in pomožnih zdravilnih sredstev v originalnih zavojih, ampak opravljal tudi druge storitve. In kdo ga ovira pri dejavnosti? Miran Golub je odgovoril: "Občinski svet bistriške občine mora dodeliti dovoljenje za poslovanje podružnice na Pragerskem."
Na potezi je potemtakem občina Slovenska Bistrica. Milan Ozimič, direktor občinske uprave, je povedal, da se bodo o problemu kmalu pogovarjali vsi vpleteni. Jasno je, da je občinski svet s spremembo odloka svoje že povedal, za pragersko lekarno je odgovorna bistriška lekarna, tudi njen interes je, da v tem kraju odpre lokal. Po pogovoru z lekarno, s krajevno skupnostjo Pragersko, podjetjem Mins in zasebnim lekarnarjem bo bržkone znana usoda pragerske lekarne. "Mislim, da se ne more končati drugače, kot smo načrtovali," je še dodal Ozimič.
Jutri sestanek
Ni povsem jasno, kdo je kriv za zavlačevanje pri odpiranju pragerske lekarne. Prav tako ni jasno, zakaj je velenjsko podjetje prodalo lekarno zasebniku. V Minsu trdijo, da niso mogli privoliti v dolgoročno urejanje etažne lastnine, v počasen vpis lastnine v zemljiško knjigo in zavlačevanje pri podpisovanju pogodbe o odkupu prostorov. Ko je bilo menda že vse pripravljeno za podpis pogodbe o odkupu, je bistriška občina novembra 2004 zahtevala dopolnitev pogodbenih določil. Mins je odstopil od ponudbe, v to ga je prisilil tudi rok vračila investicijskega kredita. Ker so naleteli na novega in ugodnega ponudnika, so lekarniške prostore prodali. Včeraj smo izvedeli, da bo jutri na občini Slovenska Bistrica sestanek vpletenih v gradnjo, prodajo in nakup lekarne. Težko je napovedati izid tega sestanka. Vemo le to, da je zasebni lekarnar pripravljen podružnico lekarne na Pragerskem odpreti že čez mesec dni.

VIR: Zdenko Kodrič, Večer

  22. februarja 1991 je Večer poročal

  LETEČE UREDNIŠTVO — V GOSTILNI!

Občinski časopis med krajani Makol
1 VEČERPri uredništvu Bistriške panorame bodo danes med 18. in 20. uro v improvizirane »letečem uredništvu« v gostilni Lesjak prisluhnili krajanom Makol. S seboj bodo pripeljali nekaj pomembnih občinskih mož in tako zagotovili takojšnje odgovore na številna vprašanja, ki jih pričakujejo od domačinov.
Za nove naročnike bodo pripravili posebno presenečenje, sicer pa bo nevsakdanji dogodek obogaten tudi s kulturno-umetniškim programom. Pri Bistriški panorami želijo, da bi se približali vsem občanom, zato bodo podobne »ustne časopise« izvedli čez 14 dni v Oplotnici, potem pa še v Poljčanah, Šmartnem na Pohorju, Laporju in vseh drugih večjih krajih.

VIR: Bojan Sinič, Večer

  22. februarja 1987 je Večer poročal

  V LAPORJU VDOVA ROŠLINKA

1 VEČERDanes ob 15. uri bodo v telovadnici v Laporju člani tamkajšnjega kulturno-umetniškega društva prvič uprizorili ljudsko igro Vdova Rošlinka. Za tako majhno vas v bistriški občini
je amaterska predstava velik dogodek, hkrati pa za igralce velik izziv, kajti prebivalci Laporja dobro poznajo igro. Režiserka Magda Kavčič je pred premiero povedala, da vsako sezono pripravijo eno gledališko igro in da si za vsako predstavo zelo prizadevajo. Če bo predstava v Laporju lepo uspela, bodo z igro gostovali še v okoliških krajih.

VIR: (zk), Večer

  22. februarja 1987 je Večer poročal

  GRENLANDIJA V BESEDI IN SLIKI

1 VEČER Bistriška matična knjižnica bo po uspelem predavanju in prikazu o vzponih bistrških alpinistov v Andih, danes, v torek. 22. februarja, ob 17. uri spet pripravila podobno predavanje. Tokrat bo Ivan Šturm govoril o grenlandskih gorah, naslov predavanja pa je Gore pod polnočnim soncem. 0b tej priložnosti bodo v čitalnici ljubiteljem knjig in gora predstavili še knjigo Janeza Bizjaka — udeleženca odprave na Grenlandijo — prav tako z naslovom Gore pod polnočnim soncem. Ivan Šturm bo svoje predavanje o tej deželi obogatil z barvnimi diapozitivi, sicer pa je član alpinističnega odseka Impol, planinskega društva Slovenska Bistrica; društvo je ob letošnjem prazniku Slovenske Bistrice dobilo občinsko priznanje.
V knjižnici so nam povedali, da so knjižne police obogatili s tremi novimi knjižicami, ki jih bodo tudi prodajali. Gre za knjigi Ivana Pavliča Še sije sonček, pesmi Jurija Vodovnika in Naravna in kulturna dediščina občine Slovenska Bistrica. Prva knjiga stane 120 dinarjev, slednji pa sta po 80 dinarjev.

VIR: zk, Večer

  22. februar 1947

  VELIKE POPLAVE

Župnijska kronika stran 91Med 22. in 24. februarjem 1947 so bile velike poplave. Udeležba pri nedeljski službi božji je bila pičla, zaradi pomanjkanja nepremočljivega obuvala in toplega perila. Mnogo ljudi je zbolelo vsled prehlada in gripe.

VIR: Kronika župnije sv. Jerneja Slovenska Bistrica
FOTO: Stran 91 župnijske kronike, kjer se začno 11. 7. 1919 zapisi v slovenščini

 

 

  22. februar 1944

  BOMBE PADALE NA POLJE

Spodnja Polskava Munda22. februarja 1944 je na polje pri Zgornji Polskavi padlo 11 težkih bomb.

VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 256

 

 

 

  22. februarja 1903 je Mariborski večernik Jutra poročal

  STRAŠEN ZLOČIN V BUKOVCU PRI ZG. POLSKAVI

Zagonetna smrt 51-letne prevžitkarice Marije Hubarjeve - Zadavljeno so jo našli v njenem stanovanju - Krvavi sledovi na rokah njenega gospodarja Lunežnika so bili povod njegove aretacije
Večernik jutraNaglo se je raznesla te dni strašna vest, po vsej zgornjepolskavski okolici, da so našli v Bukovcu v hiši, kjer je stanovala, zadavljeno 51-letno prevžitkarico Marijo Hubarjevo. Zločinec je napadel svojo žrtev od zadaj, jo zagrabil za grlo ter ji z močnim pritiskom strl goltanec.
Kako se je odigral strašen zločin, je danes zavito še v temo. Kmalu po kritičnem dogodku je prišel prvi v stanovanje pok. Hubarjeve njen nezakonski sin Tonček. S presunljivim krikom je zbežal iz sobe, kjer je ležala mrtva njegova mati, ter poklical najprej hišnega lastnika Lunežnika. Ta se je podal v sobo in ukazal svojim domačim ženskam, nai pokojno umijejo, jo preoblečejo in položijo na mrtvaški oder. Nato je Lunežnik pripravil vse potrebno za pogreb. Ko je naslednje jutro prišel ogledat pokojnico tamkajšnji mrliški oglednik, se mu ie zdelo sumljivo, da je imela pokojna obvezan vrat in, da je imela na obrazu manjše podpludbe.
Mrliški oglednik je skrivnostno smrt pokojne prevžitkarice takoj prijavil pragerskim orožnikom. Tudi orožniki so ugotovili, da je Hribarjeva umrla nasilne smrti ter takoj pričeli preiskavo. Zaslišali so najprej vse stanovalce pri Lunežnikovih in so ženske izpovedale, da so slišale okrog 23. ure neko stokanje v njeni sobi, mislile pa so, da je Hubarjevi najbrže slabo. Zaslišali so tudi gospodarja Lunežnika, ki je bil precej zmeden in ni jasno odgovarjal na njihova vprašaja . Tudi ni mogel točno povedati, kje se je mudil v kritičnem času. Usodno za Lunežnika pa je bilo to, da so orožniki opazili na njegovih rokah krvave sledove. Ko so ga vprašali, odkod izvirajo, je dejal, da je imel pred dnevom koline in da so krvavi sledovi še od takrat. Vse te okolščine so dale orožnikom povod, da so odgnali gospodarja Lunežnika s seboj in ga doma natančneje zasliševali. Ker pa tudi pri teh zaslišanjih ni mogel popolnoma dokazati svoje nedolžnosti, so ga izročili okrajnemu sodišču v Slovenski Bistrici.
O zagonetni smrti prevžitkarice Hubarjeve se širijo razne ljudske govorice, težko obremenjujejo gospodarja Lunežnika. Pokojna Hubarjeva je prodala pred tremi leti svoje posestvo v Bukovcu pri Zgornji Polskavi aretiranemu posestniku Francu Lunežniku. Hubarjeva in Lunežnik sta se pogodila takrat za ceno 172.000 Din, od katerih pa ji je kupec izplačal le 87.000 Din, ostanek pa je ostal dolžan. Ker Lunežnik ni vzel posojila na posestvo, da bi poravnal Hubarjevi še preostali dolg, sta se z lastnico lansko leto pogodila tako-le: njen nezakonski sin Tonček Hubar dobi, ko odraste, iz posestva 40.000 Din. ostalih 45.000 Din pa ostane kot prevžitek za njo do smrti. Lunežnik se je obvezal, da bo plačeval Hubarjevi na mesec po 200 Din in jo bo preskrbljal tudi s hrano in obleko. Radi tega dogovora pa sta se jela Lunežnik in Hubarjeva prepirati in so bili prepiri zlasti v zadnjem času vedno hujši.
Komisija, ki je pregledala in obducirala truplo pokojne Hubarjeve, je ugotovila, da je bila zadavljena. Na vratu so se poznali močni prijemi prstov, imela pa je tudi strt goltanec. Slovenjebistriško okrajno sodišče je uvedlo za pojasnitev zločina obširno preiskavo in jeupati, da bo skrivnostna smrt prevžitkarice Hubarjeve kmalu pojasnjena.

VIR: Mariborski večernik Jutra

  22. februar 1860

  Rodil se je politik JOSIP JAKLIN

Jaklin JosipJosip Jaklin se je rodil 22. februarja 1860 v Slovenski Bistrici hrvaški materi.
Svetovno nazorsko je bil marksist, je pa bil v svojem političnem delovanju najprej precej radikalen, kasneje pa je bil socialnodemokratsko usmerjen in je hotel tudi delavsko gibanje spraviti pod vpliv socialnih demokratov. Med leti 1922−30 je vodil založniško zadrugo ‘Naša snaga’. Večkrat je bil tudi funkcionar Jugoslovanske socialistične zveze, ustanovljene leta 1922.
Josip Jaklin je umrl leta 1933.

VIR: biografski-sb.si

 

 

  22. februar 1850

  Rodil se je duhovnik in filozof FRANC DOVNIK

1 duhovnikFranc Dovnik se je rodil 22. februarja 1850 v Mariboru.
Leta 1877, star 27 let, je bil imenovan za upravnika zgornjepolskavske župnije, kjer je bil do takrat kaplan. Župnija je namreč ostala brez župnika, ker je 40-letni župnik Jožef Masten, ki je prišel na Zgornjo Polskavo samo nekaj mesecev prej, hudo zbolel in 17. oktobra tega leta umrl.
Dovnik je ostal na Zgornji Polskavi samo tri leta; leta 1880 je dobil zgornjepolskavsko župnijo Jakob Košar.
Dovnik je v katoliški hierarhični lestvici je napredoval visoko. Med drugim je bil dekan v Gornjem Gradu, na Visoki bogoslovni šoli v Mariboru je v letih 1889–1890 predaval moralko in filozofijo.
Franc Dovnik je umrl 3. junija 1919 v Gornjem Gradu.

VIR: biografski-sb.si

Rubrika Utrinki

11pokrovitelj

  • February 22, 2024
Last modified on Sunday, 10 December 2023 17:37
Rate this item
(2 votes)

Related items

Vreme

 
Zvočni posnetek napovedi

komunala

Koledar prireditev

Mon Tue Wed Thu Fri Sat Sun
5
7
28

 Red Simple Travel Blog Banner 1170 200 pik 1170 702 pik

UTRINKI ČASA - Na današnji dan

« April 2024 »
Mon Tue Wed Thu Fri Sat Sun
1 2 3 4 5 6 7
8 9 10 11 12 13 14
15 16 17 18 19 20 21
22 23 24 25 26 27 28
29 30          

Poišči