( ISSN 2738-5760 )
UTRINKI ČASA, Foto: Bistričan.si UTRINKI ČASA, Foto: Bistričan.si

23. februar

Na današnji dan ... skozi zgodovino Slovenske Bistrice 

  23. februar

  Danes goduje MARTA

Marta je svetopisemsko ime. Izhaja iz hebrejskega imena מרתה (Martâ) z nekdanjim pomenom »gospa, gospodinja«.
Ostale različice imena: Marte, Martha, Marti, Martica, Martika.
 
  23. februar

  ITALIJANI DOKONČAJO OBDAJANJE LJUBLJANE Z BODEČO ŽICO

Okupirana Ljubljana je naziv za obdobje v zgodovini Ljubljane, ko je bilo mesto okupirano (sprva Kraljevina Italija, nato pa Tretji rajh). Največja značilnost tega obdobja je bil sistem lahkih fortifikacij (kombinacija žičnih ovir, bunkerjev, utrjenih prehodov,...); Ljubljana je tako edino glavno mesto, ki je bilo v času druge svetovne vojne popolnoma obdano s fortifikacijskim sistemom in sicer od 23. februarja 1942 do 9. maja 1945 (po osvoboditvi sta žica in omejen prehod ostala še vse do 26. maja. V priznanje Ljubljančanov za preživetje v okupirani Ljubljani je bilo celotno mesto, kot prvo v SFRJ, odlikovano z redom narodnega heroja.
 
  23. februarja 2021 je Večer poročal

  UMORIL ŽENO, POBEGNIL Z AVTOM IN TREŠČIL V DREVO

V Zlogoni Gori pri Oplotnici je 23. februarja 2021 zjutraj nasilne smrti umrla 76-letna Terezija L. Življenje naj bi ji bil vzel njen soprog Slavko L. Policisti mu formalno prostosti še niso odvzeli, ker se je na begu ponesrečil
Umoril ženo in pobegnilMariborske preiskovalce je včeraj zgodaj zjutraj dosegla prijava, da se je v Zlogoni Gori pri Oplotnici zgodil krvavi zločin. "Nekaj pred šesto uro smo bili obveščeni, da je bila na območju Policijske postaje Slovenska Bistrica v svoji hiši najdena mrtva ženska. Prve ugotovitve kažejo na to, da je umrla nasilne smrti," je vse, kar je smel o dogajanju povedati tiskovni predstavnik mariborske policijske uprave Miran Šadl. Zaradi interesa preiskave ni izdal niti tega, ali je osumljeni že prijet. Tudi domačini nam včeraj dopoldan niso znali odgovoriti na to vprašanje, so pa pritrdili našim ugibanjem, da je storilec s kraja zločina pobegnil z avtom, a ni prišel ravno daleč. Slab kilometer od hiše, v kateri je zahrbtno umoril svojo soprogo, je z avtom treščil v drevo. ?Tudi prisotnost kriminalistov za krvne delikte, ki so si ogledovali razbitine avtomobila, je nakazovala, da si ne ogledujejo običajne prometne nesreče, ampak posledico pobega s prizorišča umora. Formalno policisti prostosti osumljenemu (še) niso odvzeli, saj se je z avtom hudo ponesrečil in bodo to lahko storili šele, ko bo sposoben za zaslišanje.
Ob 15.18 je Miran Šadl dopolnil sporočilo o preiskavi in uradno razkril, da je žrtev nasilne smrti 76-letna ženska, storilec pa njen mož, star 77 let. Potrdil je tudi, da je on ta, ki se je zaletel z avtom. "Zaradi hudih poškodb se zdravi v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, "je pojasnil tiskovni predstavnik mariborske policijske uprave.
V kraju smo izvedeli, da je žrtev umora Terezija L. Življenje naj bi ji bil vzel njen soprog Slavko L., ki je letos že dopolnil 77 let. Zakonca imata pet odraslih otrok. Včeraj nismo uspeli priti v stik z nobenim od njih, niti s sinovoma, ki živita v neposredni bližini staršev, saj nam je pot k njim preprečeval policijski trak. Kaj se je premaknilo v glavi Slavka L., da je dvignil roko nad svojo ženo, niti uradno niti neuradno še ni jasno, smo pa od domačinov izvedeli, da zakonca že več let nista imela ravno idiličnega odnosa.
"Slavko se je odselil na svoj vikend, v Vinarje. Govorilo se je, da je imel v preteklosti celo prepoved približevanja," nam je povedal domačin, ki smo ga včeraj zmotili med obrezovanjem trte. Ko se je nekaj pred sedmo zjutraj pripeljal delat v vinograd in je zagledal razbitine prijateljevega avtomobila, je bila njegova prva misel, da mora ponesrečenemu pomagati. "Pri avtu je bila že policija. Vprašal sem, ali je še notri, a so me policisti odslovili, da nimam kaj tukaj iskati. Kmalu po tem sem slišal, kaj se je zgodilo." Miran Šadl je informacijo, da je imel 77-letnik prepoved približevanja soprogi, ovrgel.
Kakorkoli že, tragedija nikogar v vasi ni presenetila. Po besedah vinogradnika sta bila zakonca že dolgo groba drug z drugim. Kaj natančno je šlo narobe med njima tega jutra, pa, kot rečeno, v naselju včeraj dopoldan ni vedel nihče. Od virov blizu policije smo izvedeli, da preiskava poteka v smeri umora na zahrbten način, saj naj bi bil Slavko L. svojo soprogo zabodel v hrbet in ji tako preprečil, da bi se lahko pred napadom branila. Policija uradno tega ni potrdila. Kot je razložil Šadl, kriminalisti v interesu preiskave še ne morejo razkriti načina in sredstva, s katerim je bilo izvršeno dejanje. Preiskovalci niso mogli uradno povedati ničesar niti o motivu storilca in okoliščinah udeležbe osumljenca v prometni nesreči. "V kolikor bo to mogoče, bomo javnosti več informacij predstavili v prihodnjih dneh," je policijsko sporočilo za javnost sklenil Šadl.

VIR: Vesna Lovrec, Večer, 24. 2. 2021
FOTO: Dvignjen pokrov motorja in zvita pločevina sta opominjala, da je storilec s prizorišča umora bežal z veliko hitrostjo (Vesna Lovrec)

  23. februarja 2019 je Štajerc poročal

  MAŠKARADA ZA OTROKE V KRIŽEČI VASI

TD LucijaTuristično društvo Lucija Križeča vas vabi na maškarado za otroke z nagradami za najbolj izvirne maske. Maškarada bo danes, v nedeljo, 23. februarja, ob 14. uri v Križeči vasi.

VIR: Tomaž Ajd, Štajer'c

 

 

 

  23. februarja 2019 je Štajerc poročal

  PREMIERA KOMEDIJE PODNAJEMNIK V STUDENICAH

ŠTAJERCKUD Andreja Stefanciosa Studenice pripravlja predstavo Podnajemnik. Premiera komedije Vinka Möderndorferja v izvedbi odrasle dramske skupine KUD Andreja Stefanciosa je bila na ogled v soboto, 23. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu Studenice. Ponovitev predstave pa je bila v nedeljo, 24. februarja, ob 16. uri.

VIR: Tomaž Ajd, Štajer'c

  23. februarja 2017 je Večer poročal

  VETER POVZROČAL IZPADE V OMREŽJU

Veter povzročal izpadeMočan veter, ki je v četrtek zvečer in ponoči zajel severovzhod države, je povzročil kar nekaj težav. Podiral je drevesa in električne drogove ter odkrival strehe. Skoraj 3000 gospodinjstev je zaradi močnega vetra na Štajerskem ostalo brez elektrike. Kot so pojasnili v družbi Elektro Maribor, je v noči na petek brez električne energije ostalo 2790 uporabnikov na območjih Pragerskega, Šmartna na Pohorju in Oplotnice. Zaradi močnega vetra, ki je podiral drevesa na nadzemne vode, so se poškodovali tudi električni vodi. Včeraj je bilo zaradi okvar brez napajanja še 2071 uporabnikov, okvare pa so v Elektru Maribor že odpravili. Sicer pa je veter po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje podiral drevesa na območjih Slovenske Bistrice, Ptuja, Ormoža, Destrnika in Mute. V Lovrencu na Pohorju je drevo padlo na objekt, v Spodnji Polskavi pa je odkrilo streho osnovne šole. Škode je za 100 tisoč evrov. V občini Slovenska Bistrica se je zaradi vetra zrušil tudi del zidu na podstrehi stanovanjske hiše.

VIR: STA, ank, Večer
FOTO: Skoraj 3000 gospodinjstev je zaradi močnega vetra na Štajerskem ostalo brez elektrike (Igor Napast)

  23. februar 2015

  O ROJSTVU IN ČLOVEKOVEM POSLANSTVU Z MATJAŽEM LESJAKOM

o rojstvu in človekovem poslanstvuV Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica so v ponedeljek, 23. februarja 2015, v sodelovanju z zeliščarskim društvom Hermelika pripravili zanimivo predavanje o človekovem rojstvu in njegovem zavedanju ter poslanstvu. Gost je bil bioterapevt Matjaž Lesjak.
Lesjak je obiskovalce popeljal skozi štiri letne čase, in posamezno letno obdobje, v katerem je človek rojen, zaznamuje in oblikuje njegov način preživetja ter njegov značaj. Prvi človekov vzgon je preživetje, je zavedanje obstoja, ki v nadaljevanju preraste v željo po ustvarjanju, toda skupni imenovalec je na koncu vendarle borba za preživetje. Astrološki znaki ali živalski krog, kamor se človeka uvršča glede na njegovo letnico rojstva, so samo plod dolgoletnih izkušenj človeštva ter njegovega zavedanja v posameznih letnih časih. In prav letni časi so tisti, ki oblikujejo človekovo zavedanje od rojstva do smrti. Zanimivo predavanje, ki je nekoliko odstopalo od konvencionalnih nastopov, je vendarle s pomočjo bioterapevta Matjaža Lesjaka obiskovalcu odprlo širok spekter možnosti in priložnost za razmislek o obstoju in človekovem poslanstvu.

VIR: Studio Bistrica
FOTO: Edvard Grobler

  23. februarja 2013 je Informator poročal

  NA ZGORNJI LOŽNICI PREMIERNO UPRIZORIJO NEBESA NA ZEMLJI

Loznica igra Dramska skupina KUD Lojzeta Avžnerja Zgornja Ložnica je v soboto, 23. februarja 2013, v več namenski dvorani na Zgornji Ložnici premierno uprizorila gledališko igro neznanega avtorja Nebesa na žemlji. Predstavo je režirala Jožica Repnik. Ponovitev igre je bila na isti lokaciji v nedeljo, 24. februarja.

VIR IN FOTO: Informator

 

 

  23. februar 2004

  USTANOVLJENO DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA KEBELJ

Društvo podeželskih žena Kebelj

Društvo podeželskih žena Kebelj je bilo ustanovljeno 23. 2. 2004. Ustanovljeno je bilo z namenom, da v kraju poveže dekleta in žene, ki so zelo aktivne.
Nekaj njihovih aktivnosti:
- Pogostitev in obdaritev s spominčki pohodnike na velikonočni ponedeljek,
- Tradicionalni pohod TD Lipa Kebelj (presenečenje pohodnikov),
- Sprejem godbe na pihala iz Oplotnice za 1. maj,
- Predavanje g. Zavastnika,
- Izdelovanje spominčkov,
- in še kaj.

VIR IN FOTO: Društvo Podeželskih žena Kebelj

  23. februarja 1999 je Večer poročal

  POLJČANSKA KNJIŽNICA ENA NAJSODOBNEJŠIH V BISTRIŠKI OBČINI

Novi prostori v prizidku telovadnice
Knjižnica PoljčaneV Poljčanah so odprli novo knjižnico. Spada med najsodobnejše v bistriški občini. Prebivalcem tega kraja so jo uredili v prizidku telovadnice, v njej je 8400 knjig, knjižno-računalniška zveza Cobiss (kooperativni online bibliografski sistem in servis), optični čitalnik, tiskalnik in dva računalnika.
Anica Korošec, ravnateljica bistriške matične knjižnice Josipa Vošnjaka, je povedala, da so v začetku februarja, ko so prostor uradno odprli, knjižnico povezali z ljudsko knjižnico Kuda Janka Živka Poljčane. Novi prostori merijo sto kvadratnih metrov in že letos so priskrbeli 822 novih knjig. Od tega so jih 200 podarile založbe in knjigarne, s katerimi dobro sodelujejo.
Denar za obnovitev prostorov je bistriška knjižnica dobila od krajevne skupnosti Poljčane in občine Slovenska Bistrica, in sicer štiri milijone tolarjev, ministrstvo za kulturo je primaknilo tri milijone tolarjev, milijon tolarjev sta stali telefonska in računalniška mreža. Knjižnica je odprta dvakrat tedensko, in sicer v ponedeljek in četrtek, v njej je 2973 stalnih bralcev, od tega kar 2392 mladih, lani so vpisali 252 novih bralcev. Anica Korošec je še povedala, da so v minulem letu izposodili 11.056 knjig ali za 3000 več kot v letu 1997.
V Poljčanah je knjižnična tradicija bogata, prvo knjižnico so odprli pred 80 leti in veliko časa je moralo preteči, da so prebivalci te skupnosti dobili veliko in sodobno knjižnico. Predtem je knjižnica bila v zdravstvenem domu. Ko so zgradili telovadnico, so jo preselili v prizidek, ker pa ni bilo opreme, so morale knjige nekaj mesecev samevati.

VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Knjižnica Poljčane (Arhiv knjižnice)

  23. februarja 1985 je Večer poročal

  JEDI POLSKAVSKEGA OBMOČJA

Jedi polskavskega območjaV soboto, 23. februarja, je bilo na Zgornji Polskavi regijsko tekmovanje mladih kmetijcev. Ob tej priložnosti so aktivi kmečkih žena v polskavskem domu kulture pripravili razstavo kmečkih jedi. Gospodinje s Kočnega so pripravile božične jedi, iz Bukovca velikonočne, iz Kalš pepelnične, kmetice iz Frajhajma na Pohorju jedi domačih kolin. predice iz Gabernika specialitete, ki jih pripravljajo ob preji. Jedila, ob katerih so se cedile sline, si je ogledalo mnogo prebivalcev krajevne skupnosti Zgornja Polskava pa tudi tekmovalci iz Ormoža, Lenarta, Ptuja, Slovenske Bistrice in Maribora.

VIR: zk, Večer
FOTO: Praznične jedi žensk iz Kalš na Pohorju so si z zanimanjem ogledovali (B. Vugrinec)

  23. februar 1961

  Rodil se je kriminalist forenzik in fotograf BRANIMIR RITONJA

Ritonja BranimirBranimir Ritonja se je rodil 23. februarja 1961 v Slovenski Bistrici očetu Stanislavu in materi Silvi, rojeni Gumzej.
Po končani osnovni šoli v Slovenski Bistrici se je vpisal na Srednjo policijsko šolo in jo uspešno zaključil. Zaposlil se je kot policist in ob delu končal Fakulteto za varnostne vede se zaposlil kot kriminalist forenzik v mariborski policijski upravi. Vse do upokojitve leta 2000 je delal kot kriminalistično tehnični izvedenec in se ukvarjal tudi s forenzično fotografijo.
Branimir se je nad fotografijo navdušil kot osnovnošolec, ko je v okviru fotografskega tečaja v temnici izdelal svojo prvo črno-belo fotografijo. Pri desetih letih je dobil prvi fotoaparat, pri sedemnajstih je svoje fotografije že objavljal v tisku. Bolj resno se je s fotografijo začel ukvarjati, ko se je leta 1981 preselil v Maribor in postal član Fotokluba Maribor, kjer je bil njegov mentor Ivan Dvoršak. Fotografije je začel pošiljati na fotografske natečaje in hitro začel prejemati nagrade. V začetku devetdesetih je začel uporabljati kamero srednjega formata, kasneje je začel preizkušati digitalno fotografsko tehniko, leta 2002 pa je začel eksperimentirati s fotografijo na kamnu in drugih podlagah.
Posveča se predvsem umetniškemu vidiku fotografije. V njegovih začetnih fotografijah je opazen vpliv Mariborskega kroga, kasneje se je od tega sloga odmaknil.
Ukvarja se s konceptualno in dokumentarno fotografijo, najbolj znan pa je po svojih portretih. Serijo portretov je posnel tudi za monografijo Petindvajset let Glazerjevih nagrad.
Svoje fotografije je do sedaj predstavil na že več kot 600 skupinskih in več kot 50 samostojnih razstavah doma in v tujini.
Velja za enega izmed najvidnejših mojstrov sodobne slovenske fotografije, čeprav se s fotografijo nikoli ni poklicno ukvarjal.
Je član Društva likovnih umetnikov Maribor in Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Leta 1996 je postal umetniški vodja Fotogalerije Stolp, ki deluje v okviru Fotokluba Maribor, leta 2002 pa predsednik Fotokluba Maribor.

VIR: Zobec, Daša: Ritonja, Branimir, Obrazi slovenskih pokrajin, pridobljeno s https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/ritonja-branimir/
FOTO: Osebni arhiv Branimira Ritonje

  23. februar 1959

  USTANOVLJENA RIBIŠKA DRUŽINA SLOVENSKA BISTRICA

ribiskaUprava za notranje zadeve Maribor je 23. februarja 1959 vpisala v register društev Ribiško družino Slovenska Bistrica in ta datum štejemo danes za uradni rojstni dan Ribiške družine Slovenska Bistrica.
Kar hitro po letu 1945 se je v Mariboru ustanovila Ribiška zadruga za območje takratnega okraja Maribor. Ta zadruga je imela v upravljanju vse vode Mariborske regije. Tudi v Slovenski Bistrici so se združili bivši ribiči iz stare Jugoslavije in se včlanili v zadrugo Maribor. Ribiška zadruga Maribor se je kmalu nato preimenovala v Ribiško društvo Maribor. Vsi ti člani so se trudili, da bi tudi v Slovenski Bistrici ustanovili svoje ribiško društvo. Svoje članske obveznosti so morali urejati v Mariboru, kjer je bil sedež ribiškega društva. Tričlanska delegacija, ki so jo sestavljali Janko Kenda, Ivan Jilg in Anton Arzenšek, je leta 1950 dosegla ustanovitev ribiškega pododbora v Slovenski Bistrici. Prvi predsednik pododbora je bil g. Jernej Čelofiga, tajnik g. Anton Arzenšek, blagajnik g. Ivan Jilg, gospodar pa g. Ignac Jemešek. V pododboru so bili še g. Maks Pelko, g. Franc Šabeder in g. Janko Kenda. Pododbor ni imel svojih prostorov, zato so se sestajali v prostorih Trgovskega podjetja “Planika” Slovenska Bistrica, saj je bil takrat direktor tega podjetja g. Čelofiga. Sestajali so se tudi pri obrtniku g. Jilgu, v pisarni Cestnega podjetja, kjer je bil uradnik g. Jemešek, pa tudi v stanovanju g. Arzenška. Začetne težave so premagovali nekaj let – za vsak dopis so morali v Maribor po žig – imeli niso niti pisalnega stroja in vsak zapisnik svojih sej so morali pošiljati v Maribor. Pri svojem delu so morali upoštevati vse direktive ribiškega društva iz Maribora. V letu 1956 so v gostilni KOS ustanovili svojo lastno ribiško družino, ki se je imenovala Ribiška družina “Bistrica” Slovenska Bistrica. Vodstvo družine je bilo isto kot tisto, ki je prej vodilo pododbor ribiškega društva Maribor. Nekaj časa je bil starešina, kot so takrat imenovali predsednika RD, tudi g. Vičič, daljše obdobje pa g. Jemenšek.
S prostovoljnim delom in s pomočjo RD Maribor so si na dvorišču g. Arzenška v Slovenska Bistrici uredili zasilno pisarno. Nabavili so si star pisalni stroj in z nabiralnimi akcijami opremili pisarno z najnujnejšo opremo. Poskušali so organizirati prva tekmovanja, in sicer na potoku Ložnica v Mostečnem, na reki Dravinji in na ribnikih v Poljčanah. Takratna RD je združevala ribiče Slovenske Bistrice, Slovenskih Konjic, Poljčan, Polskave, Zgornje Bistrice, Oplotnice in Makol. Poleg odraslih članov so imeli tudi mladinsko sekcijo, ki je štela okoli 20 mladincev. Tudi zanje so organizirali razna tekmovanja. Vodstvo družine si je počasi uredilo vso potrebno dokumentacijo in akte o delovanju družine ter v letu 1958 vložilo zahtevo po registraciji ribiške družine. Uprava za notranje zadeve Maribor je 23. februarja 1959 vpisala v register društev Ribiško družino Slovenska Bistrica in ta datum štejemo danes za uradni rojstni dan Ribiške družine Slovenska Bistrica. Te podatke je opisal po spominu g. Anton Arzenšek – ustanovni član organiziranega sladkovodnega ribištva v Slovenski Bistrici. Poznejši razvoj naše RD je bil mnogo hitrejši in leta 1975 je naša RD proslavljala 25. obletnico organiziranega delovanja.
Od nastanka pa do današnjih dni so RD Slovenska Bistrica vodili predsedniki:
1. Jernej Čelofiga – najprej je bil predsednik pododbora ribiške zadruge Maribor za območje Slovenska Bistrica, nato je bil izvoljen za prvega predsednika Ribiške družine Slovenska Bistrica;
2. Anton Višič;
3. Ignac Jemenšek;
4. Edvard Sušec (od leta 1964 do 1981);
5. Stevo Eberl (od leta 1981 do 1984);
6. Ivan Ferk (od leta 1984 do 2003);
7. Robert Skrbinek (od 2003 do 2016);
8. Franc Valand (od 2016 naprej).
Organizirano ribištvo podobne oblike, kot ga poznamo danes, se je pričelo po drugi svetovni vojni, ribolovni okoliši pa so bil definirani že za časa Marije Terezije. Ribiči, ki so bili zainteresirani za ribolov, so se po drugi svetovni vojni združevali v Ribarske zadruge.
23. februarja 1959 je Okrajni ljudski odbor Maribor, Tajništvo za notranje zadeve, pod številko 03/3-DRU-754/1959 izdal “Odločbo o odobritvi ustanovitve in dela Ribiške družine Slovenska Bistrica”. Registracija je potekla po tedanjem Zakonu o društvih, zborovanjih in drugih javnih shodih (Uradni list FLRJ, št. 51/46). Poleg omenjenih datumov je bil pomemben še 29. april 1959, ko je bila izdana na podlagi 6. člena Zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list LRJ, št. 22-128/58) Odredba o določitvi ribiških rajonov in ribiških okolišev (Uradni list LRJ, št. 17-4.VI/1959), ki jo je izdal Sekretariat Izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo LR Slovenije na predlog Ribiške zveze Slovenije. V okviru zgornjedravskega ribiškega rajona nam je bil dodeljen slovenjebistriški ribiški okoliš.

VIR: Ribiška družina Slovenska Bistrica
FOTO: Ribiška koča na ribniku Videž (arhiv RD Slovenska Bistrica)

  23. februar 1959

  Umrl je slikar ALOJZ OSVATIČ

Osvatic AlojzAlojz Osvatič se je rodil 18. junija 1874 v Slovenskih Konjicah.
Leta 1880 je začel obiskovati osnovno šolo v Slovenski Bistrici, nato pa se je družina po nekaj letih preselila na Ptuj, kjer je oče odprl krojaško delavnico, ki je delovala do leta 1899, ko se je družina preselila v Maribor.
Leta 1890 je začel študirati na graški (Avstrija) deželni risarski akademiji (Zeichenakademie), ki jo je uspešno zaključil leta 1894. Nadaljeval je s študijem zgodovinskega slikarstva na Akademiji upodabljajočih umetnosti na Dunaju (Avstrija). Leta 1903 je zaključil študij in postal akademski slikar.
Po koncu študija se je preselil v Maribor in pričel delati kot samostojni akademski slikar, nato je med letoma 1907−10 živel v Aflenzu na Zgornjem Štajerskem (Avstrija), od tam pa se je preselil v Linz (Avstrija), se leta 1910 zaposlil na državni realni gimnaziji, kjer je ostal do upokojitve (verjetno leta 1938).
Ob profesorskem delu je tudi veliko ustvarjal. Za večino njegovih del se je po njegovi smrti izgubila sled. V Pokrajinskem muzeju Ptuj – Ormož so ohranjeni Osvatičevi portreti Viktorja Skrabarja (1894), Ernesta Eckla (1895) in Ferdinanda Raispa (1896). V ptujski proštijski cerkvi je ohranjen njegov portret prošta Josipa Heržiča (1897).
Alojz Osvatič je umrl 23. februarja 1959 v Linzu in je pokopan na pokopališču Linz-Urfahr.

VIR: biografski-sb.si

  23. februar 1945

  OGENJ ZAJEL SAMOSTAN STUDENICE

Na današnji dan, 23. februarja 1945, bi lahko samostanski kompleks v Studenicah utrpel izjemno škodo. V župnijski kroniki beremo: L. 1945. februarja so nemški vojaki odšli, zato so 23. 2. 1945 partizani zažgali novi del samostana in šolo. Goreti je začelo ob pol 3h zjutraj. Ogenj je naglo zajel celo stavbo in prišel v neposredno bližino cerkve. Vrata zadnje sobe pred starim samostanskim korom so bila že ožgana. Organist Alojzij Ivanošek je odnesel Najsvetejše v svojo sobo. Toda Jože Fuchs, ključavničar iz trga je takoj organiziral tržane, da so šli gasit in zaustavili požar ter s tem rešili cerkev in stari samostan.

VIR: Simona Kostanjšek Brglez

  23. februar 1934

  TEČAJ KATOLIŠKE AKCIJE

Župnijska kronika stran 9123. februarja 1934 se je vršil v žušnišču tečaj Katoliške akcije za velo dekanijo. Govorila sta gg. Fr. Kolenc, Tajnik K. a. in njen predsednik Jerebič iz maribora. Navzoča je bila dekanijska duhovščina in okoli 70 ljudi. Tečaju je predsedoval g. dekan Ozimiž Jos.

VIR: Kronika župnije sv. Jerneja Slovenska Bistrica
FOTO: Naslovna stran župnijske kronike (Kronika župnije sv. Jerneja Slovenska Bistrica)

 

 

  23. februarja 1934 Mariborski večernik Jutra poročal

  PSI MORAJO BITI PRIPETI

Večernik jutraOpozarjamo vse lastnike psov v bistriški občini, posebno volčjakov in lovskih brakov, na odlok okrajnega glavarstva, ki je bil izdan na podlagi lovskega zakona, da morajo biti psi čuvaji in braki v dobi od 1. novembra pa do 31. julija pripeti, kadar pa so izven domačije, se morajo voditi na verigi.

VIR: Mariborski večernik Jutra

  23. februar 1923

  NAPOVEDANA TEMA PRIVABILA VELIKO ŠTEVILO LJUDI

Zgornja Polskava knjiga novaV petek, 23. februarja 1923, je bil v Uranjekovi gostilni velik shod. Po poročanju časnika Tabor se ga je udeležilo toliko ljudi, da niso napolnili samo osrednjega gostinskega prostora, ampak tudi dve stranski sobi in vežo. Prišli so kmečki možje in delavci ter tudi precej žensk, in to ne samo z zgornjepolskavske občine, ampak tudi iz sosednjih. Privabila jih je napovedana tema: agrarna reforma in težave domače baronice Viljemine Post. Osrednji gost zborovanja je bil minister dr. Vekoslav Kukovec.

VIR: Mirko Munda: Zgornja Polskava in njena okolica, str. 287

  23. februar 1922

  KNJIGE IZROČILI SOKOLU

Pragersko kronikaV poročilu na občnem zboru podružnice »Prosvete« 23. februarja 1922, vodil jo je dalj kot desetletje, je Avgust Reisman razkril, da so izročili domačemu Sokolu, ki je bil pripravljen voditi ljudsko knjižnico na Pragerskem, tudi za omaro knjig knjižnice na Spodnji Polskavi, ker so ležale v nekem kotu in jih nihče ni bral.

VIR: Mirko Munda: Pragersko - kronika, str. 190

 

 

  23. februar 1919

  Rodil se je biolog, tabornik in urednik časopisa Metalurg SLAVKO KOVAČIČ

Kovacic Slavko 1Slavko Kovačič se je rodil 23. februarja 1919 v Makolah očetu češke narodnosti Ladislavu Nahuneku, inženirju geodezije, in materi Julijani Kovačič, poštni uslužbenki. Skrb zanj je prevzela mama, samohranilka.
Osnovno šolo je obiskoval v Makolah. Kot »poštni Slavči« je raznašal pošto po makolskih gričih in ob reki Dravinji.
Šolanje je nadaljeval na klasični gimnaziji v Mariboru. Po uspešno opravljeni maturi se je odločil za študij agronomije v Beogradu (Srbija). Žal je moral študij zaradi pomanjkanja sredstev prekiniti. Prijavil se je za delo na pošti. Na pošti v Mokronogu je služboval do kapitulacije Italije septembra 1943. Tam so ga Nemci zaprli in poslali na prisilno delo v Gradec v Avstriji.
Po vojni se je zaposlil v oddelku za planiranje v Tovarni bakra (danes Impol, op. ur.) v Slovenski Bistrici
Leta 1947 je na odru Doma kulture Slovenska Bistrica spoznal svojo bodočo ženo Danico (rojeno Zorinič). Poročila sta se leta 1949. V zakonu sta se jima rodila otroka Slavc in Danica.
Čez nekaj let se je Slavko zaposlil na nižji gimnaziji v Slovenski Bistrici kot učitelj biologije. Ob delu je diplomiral iz biologije in kemije. Imenovan je bil za namestnika ravnatelja. Vse popoldneve je preživljal kot vzgojitelj v dijaškem domu v Slovenski Bistrici, kjer je bila žena Danica upravnica. Vodil je tudi tabornike (medvedke in čebelice), planince, nastopal v številnih vlogah (devetdeset vlog) na odru Delavsko-prosvetnega društva (DPD) Svoboda v Domu kulture, vodil prireditve Rdečega križa (RK), tombole za Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) …
Slavko je leta 1966 prevzel vodenje novonastalega Izobraževalnega centra v Impolu v Slovenski Bistrici. Tako je prešel k izobraževanju odraslih in pomagal ustanoviti tehnično šolo za potrebe Impola. Ustanovil je tudi tovarniško glasilo ‘Metalurg’. V njem je kot ‘Jaka Drog’ v humorističnem slogu opozarjal na tisto, kar bi lahko v družbi izboljšali.
Leta 1980 se je Slavko upokojil. Ostal je aktiven. Poučeval je na Ljudski univerzi (LU), vodil mlajše tabornike, kot dopisnik je pisal za krajevni časopis ‘Panorama’, ustanovil je društvo nekadilcev, še vedno je nastopal na prireditvah.
Slavko Kovačič je umrl 30. novembra 2020 v Slovenski Bistrici kot najstarejši Bistričan, star skoraj 102 leti. Pokopan je na bistriškem pokopališču.

VIR: biografski-sb.si

  23. februarja 1907 je Slovenec poročal

  OKRAJNI ZASTOP SLOVENJEBISTRIŠKI

SlovenecPri volitvi kmečkih občin v soboto, 23. februarja 1907 so zmagali Slovenci. Izvoljeni so sledeči: Jožef Hojnik iz Zg. Polskave (56 glasov), Karol Hrastnik iz Sp. Polskave (54), Franc Mlakar v Hošnici (54), Franc Vehovar na Videžu (54), Blaž Pernat v Ritoznoju (54), dr. Urban Lemež v Slov. Bistrici (54), Martin Medved v Laporju (54), Peter Novak v Slov. Bistrici (54). V manjšini so ostali sledeči nasprotni kandidatje: Pliberšek (22), Kresnik (19), Ačko (20) Hrastnik Ant. (3), Mahorič (22), Jernejšek (22), Stepar (22), Sicherl (22), Juhart (22). Od zadnjič so Slovenci napredovali za 4 glase.

VIR: Slovenec

Rubrika Utrinki

11pokrovitelj

  • February 23, 2024
Last modified on Sunday, 10 December 2023 17:39
Rate this item
(4 votes)

Related items

Vreme

 
Zvočni posnetek napovedi

komunala

Koledar prireditev

Mon Tue Wed Thu Fri Sat Sun
5
7
28

 Red Simple Travel Blog Banner 1170 200 pik 1170 702 pik

UTRINKI ČASA - Na današnji dan

« April 2024 »
Mon Tue Wed Thu Fri Sat Sun
1 2 3 4 5 6 7
8 9 10 11 12 13 14
15 16 17 18 19 20 21
22 23 24 25 26 27 28
29 30          

Poišči