( ISSN 2738-5760 )
Na Pohorju želijo zgraditi 56 ogromnih vetrnih turbin, velikih kar 200 metrov. Locirane naj bi bile na treh vetrnih poljih: Trije kralji (21 vetrnic) in Rogla (21 vetrnic) ter Areh (14 vetrnic). Na projekciji v ospredju predvidene postavitve na Treh kraljih ter (v ozadju) na Rogli. Foto: društvo Moje Pohorje Na Pohorju želijo zgraditi 56 ogromnih vetrnih turbin, velikih kar 200 metrov. Locirane naj bi bile na treh vetrnih poljih: Trije kralji (21 vetrnic) in Rogla (21 vetrnic) ter Areh (14 vetrnic). Na projekciji v ospredju predvidene postavitve na Treh kraljih ter (v ozadju) na Rogli. Foto: društvo Moje Pohorje

Vetrne elektrarne na Pohorju ali farsa o »zelenem prehodu«, ki ji (še) ni videti konca

Objavljamo odprto pismo Civilne iniciative Za Pohorje brez vetrnih elektrarn in društev:

Po več mesecev trajajočih aktivnostih posameznic in posameznikov, združenih v CI ZA Pohorje brez vetrnih elektrarn ter naporih društev, ki se borijo proti umeščanju vetrnih elektrarn na Pohorje se zdi, da bi moral biti zaključek zgodbe o nameravani gradnji 56 vetrnih elektrarn na območju slovenjebistriškega Pohorja na dosegu roke. Pričakovanja so toliko večja tudi zaradi obljub in sprejetega sklepa Odbora za infrastrukturo, ki je nekaj mesecev nazaj, v Državnem zboru, združil angažirano civilno družbo, kot tudi predstavnike strokovnih institucij in lokalnih skupnosti v, takrat se je zdelo, skupni zavezi, ustaviti enega izmed najnevarnejših scenarijev t. i. »zelenega prehoda po slovensko«: degradacije najvrednejše krajine, narave, virov pitne vode ter življenjskega prostora Pohork in Pohorcev. 

Spomnimo: na zasedanju omenjenega odbora sta se tako leva kot desna politična opcija trudili ustvariti vtis, da odločno nasprotujeta umeščanju vetrnih elektrarn na območje Pohorja, ki velja za enega najvrednejših delov narave tako v slovenskem, kot tudi v evropskem merilu. V en rog so zatrjevali, levi in desni predstavniki, kako pomembno je upoštevanje volje prebivalk in prebivalcev Pohorja ter da brez tega umeščanja vetrnih elektrarn na Pohorje ne more biti.

In rezultat visokoletečih obljub odgovornih predstavnikov »pozicije in opozicije«? Kljub jasno izraženi volji prebivalk in prebivalcev Pohorja, ubesedeni na zborih krajanov KS Kebelj, Tinje in Šmartno na Pohorju ter kljub sprejetim sklepom proti umeščanju vetrnih elektrarn na Pohorje, ki so jih sprejeli občinski sveti Občin Slovenska Bistrica, Oplotnica, Ruše in Zreče se zdi, da njihov odločen NE ni slišan. Postopki za gradnje 200 metrov visokih monstrumov, ki bi povsem uničili pohorsko naravo, krajino, vire pitne vode in odvzeli prihodnost generacijam Pohork in Pohorcev, tečejo dalje. 

Na Ministrstvu za naravne vire in prostor (še kar) vodijo integralni postopek za gradnjo 35 vetrnih elektrarn na območju Areha in Treh Kraljev. Investitorjem, Energiji na veter in drugim, ki jih zastopa podjetje JHP iz Domžal (te dni omenjano v povezavi z afero »Sodna stavba na Litijski«), ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave omogoča, v nedogled in v nasprotju z veljavno zakonodajo, izjasnjevanje o izdanih negativnih mnenjih strokovnih institucij, kot tudi dopolnjevanje projektne dokumentacije. Rok za navedeno se je sicer iztekel že v začetku decembra prejšnje leto!!!

Prav tako na Ministrstvu za naravne vire in prostor čaka na zeleno luč projektna dokumentacija za 22 vetrnih elektrarn na območju Jurgovega, v neposredni bližini Rogle.

Za nameček naj bi v Sloveniji bilo, trenutno, aktualnih deset državnih prostorskih načrtov (DPN) za vetrne elektrarne. Skoraj v vseh primerih so le te načrtovane na območjih ohranjenih krajin, gozdov, vredne narave. Med njimi so tudi »Vetrne elektrarne Mislinja«, ki so načrtovane na območjih občin Slovenska Bistrica, Zreče in Slovenske Konjice. Na problematiko umeščanja te t. i. »zelene energetske infrastrukture« na najvrednejša naravna območja Slovenije, v nasprotju z naravovarstveno zakonodajo, so nedavno, na protestu v prostorih Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, opozorili Mladi za podnebno pravičnost. Zdi se, da odločujoče strukture, med katere sodita obe omenjeni ministrstvi, zagotovo pa se med njimi najdejo tudi podporna, kot je Ministrstvo za infrastrukturo, ne slišijo in ne vidijo dlje od parcialnih in škodljivih interesov posameznih lobijev, ki se jim z gradnjami vetrnih elektrarn obetajo enormni zaslužki.

Medtem se Pohorke in Pohorci ter angažirana javnost, ki se zaveda pomena ohranjanja narave in skrbi zanjo, tudi v luči vse hitrejših in drastičnih podnebnih sprememb, sprašujemo, kako je mogoče, da kljub devetim negativnim mnenjem strokovnih institucij, kamor sodijo Zavod RS za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije, Direkcija za vode, Občina Slovenska Bistrica,... kljub jasno izraženi volji pohorskih lokalnih skupnosti proti gradnji vetrnih elektrarn ter sklepom Odbora za infrastrukturo, ki se je zavezal, da bo pri umeščanju tovrstnih objektov upoštevana volja ljudstva, postopki nemoteno tečejo, kot da ničesar od naštetega ne doprinese k zaustavitvi enega izmed najhujših scenarijev, kjer kapital, skozi zlorabo t. i. »zelenega prehoda«, kani uničiti najvrednejše s čimer se ponaša severovzhodni del Slovenije, izjemno naravo in krajino Pohorja!

Kje že je Akcijski načrt, spoštovani minister Kumer, ki naj bi zaživel v letu dni po uveljavitvi zloglasnega zakona ZUNPEOVE in ki naj bi služil kot osnova za določitev območij, ustreznih za umeščanje vetrnih elektrarn? Kot vemo, ga ni. Postopki umeščanja vetrnih elektrarn pa se odvijajo... Brez podlag, mimo zakonodaje.

Brezbrižnost je seveda enostranska. Ministrstva, ki poniglavo sodelujejo v sprevrženem scenariju uničiti najvrednejša naravna območja Slovenije za zaslužke posameznikov, sicer lahko peljejo postopke in se pretvarjajo, da je vse v najlepšem redu. A ne v neskončnost. 

Pohorkam in Pohorcem ter vsem, ki jim je mar za sedanjost in prihodnost Pohorja, počasi postaja dovolj. Siti so sprenevedanja, blebetanj in mlačnosti odgovornih na ministrstvih ter političnih floskul, ki ne dajejo rezultatov. Kot je bilo povedano že nemalokrat: v teh koncih med ljudmi še živi zavest o odločnosti in zavezanosti vrednotam, ki so jih skozi stoletja oblikovali njihovi predniki. Zagotovo ne zato, da bi jih sedaj, tako zlahka, kot bi si nekateri želeli, zavrgli. Morda je naposled napočil čas za to, da Pohorje ponovno pokaže enotnost in se, združeno, zoperstavi poskusom uničenja najvrednejšega s čimer razpolagajo in kar jim omogoča preživetje.

Vse kaže na to, da ta čas ni daleč!

PODPISNIKI:

Civilna iniciativa ZA Pohorje brez vetrnih elektrarn, zanjo Drago Mahorko

Društvo Moje Pohorje, Za Pohorje brez vetrnih elektrarn, zanj Irena Capl

Planinsko društvo Slovenska Bistrica, zanj Barbara Frešer

Planinsko društvo Slovenske Konjice, zanj Matjaž Rebernak

Prostovoljno gasilsko društvo Kebelj, zanj Robert Gumzej

Turistično društvo Lipa Kebelj, zanj Anton Smogavc

 

Last modified on Thursday, 21 March 2024 13:38
Rate this item
(1 Vote)

Najbolj brano

komunala

 Red Simple Travel Blog Banner 1170 200 pik 1170 702 pik

 OSMRTNIC1 13

 OSMRTNIC1 13

Poišči