( ISSN 2738-5760 )
Foto: Jelka Kropec Foto: Jelka Kropec

Obeležitev krajevnega praznika KS Zgornja Polskava

Krajevna skupnost Zgornja Polskava je 23. marca slavila svoj 72. krajevni praznik. V ta namen so v petek, 22. marca,  pripravili proslavo, spominu na padle žrtve pa so se pri spomeniku poklonili s krajšim kulturnim programom tudi v soboto, 23. marca.

V petek, 22. marca, je ob 18. uri v Domu kulture na Zgornji Polskavi potekala proslava ob 72. krajevnem prazniku Krajevne skupnosti Zgornja Polskava. Organizator prireditve je bil KUD Gaj Zg. Polskava, v kulturnem programu pa so nastopili Literarna sekcija KUD Gaj Zgornja Polskava in učenci OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava, podružnica Zg. Polskava, pod mentorstvom Andreje Jež in Rebeke Bračič. Moderatorka večera je bila Patricija Breznikar.

V kulturnem programu sta se prepletali na eni strani vojna in njene grozote, na drugi strani upanje in otroški, igrivi svet v Pavčkovi poeziji. Besedilo za vezni tekst je bilo vzeto iz knjige Deček in vojna (Djordje Radišič). Celotno predstavo je na nek način simbolno povezovala majhna steklena kroglica - frnikola, ki so jo ob izhodu iz dvorane dobili vsi obiskovalci.

"Vojna se smejala v mislih, da se je dobro maščevala dečku. Vojna je vse poskušala, da bi na vsak način uničila tega dečka, ki se je ne boji in jo izziva. In je začela bliskati izza hriba z eksplozijami bomb in kakor lačen volk zavijati s strojničnimi rafali. Ni pa vedela, kakšna čarobna kroglica je dečkovi roki. Ta pisana steklena kroglica, taka, kakor da je v njej ujeta vesela pisana mavrica, je ohranila v dečku vero v prijateljstvo in svobodo," je bila sklepna misel proslave.

V soboto, 23. marca, je bila v počastitev spomina na padle vojake proslava ob krajevnem prazniku tudi pri spomeniku v Gaju pri Polskavi.

23. marca 1945, na pragu svobode, so okupatorji v Gaju na Bukovcu ustrelili 30 talcev, ki bi jih po prvotnem načrtu morali ustreliti nekje pri Poljčanah. Malo pred Zg. Polskavo so avtomobila s talci in njihovim spremstvom napadla zavezniška letala in ju poškodovala. Spremstvo je jetnike peljalo v bližnji gozd na Bukovcu ter jih tam ustrelilo. Nemci so v razglas o streljanju talcev napisali, da gre za povračilne ukrepe, hkrati pa so navedli, da so bili obsojeni partizani ali sodelavci osvobodilnega gibanja.  Tako je ta dan, 23. marec, KS Zg. Polskava leta 1952 izbrala za svoj krajevni praznik. Že vseh 72 let se vsako leto zberejo krajani in svojci padlih talcev pri spomeniku, kjer s krajšo komemoracijo počastijo spomin na žrtve vojne vihre. Spomenik, ki stoji danes na mestu poboja je zgrajen iz treh granitnih stebrov, ki jih povezuje pregrada in je delo arhitekta Staneta Lovšeta. Na srednjem stebru je spominska plošča z imeni talcev, na levem in desnem stebru pa so imena domačinov, ki so padli v vojnem času. Po vojni so člani zveze borcev v sodelovanju z učenci OŠ redno skrbeli za urejenost tega spominskega obeležja. Danes pa ima nad spomenikom patronat  Lovska družina Polskava, katere člani redno skrbijo za urejenost okolja spomenika.

Marjan Ravš, predsednik Krajevne organizacije Borcev za vrednote NOB Zgornja Polskava, je v svojem govoru izpostavil situacijo doma in v tujini: „Prepričan sem, da je narodno-osvobodilni boj eden od največjih dejanj ljudi v človeški zgodovini. Podobno, kot je Ivan Canjkar trdil ob kmečkih uporih, ne smemo zapraviti te sijajne dediščine. Za nobeno ceno, še najmanj za ceno širokoustenja raznih skupin oziroma strank. Prav narodno-osvobodilni boj nam je pokazal, kaj je naša resnična moč, to je vera v svobodo, pravica do nje, vera v to, da kot skupnost zmoremo, čeprav se kdaj zdi brezupno. Neoliberalizem v svojem skrajnem pohlepu je prav zdaj na tem, da uniči planet. Prav briga jih majhen narod, čeprav v osrčju Evrope, ki   solidarnostnega srca smo ob osamosvojitvi čez noč preskočili v svet brezmejnega egoizma in pohlepa. Po svetu v tem trenutku divja kar 55 oboroženih spopadov. Z grozo spremljamo morijo na Vzhodu, v Ukrajini in drugod. V oboroženih spopadih ne umirajo samo vojaki, borci, odrasli ljudje. Veliko več je civilistov, otrok, žensk in drugih nemočnih ljudi. Več kot 30 tisoč civilnih žrtev v Gazi, tudi v Izraelu, milijoni razseljenih Palestincev, da ne govorim o vojni, ki divja v Ukrajini in drugod. Srhljivo dejstvo je, da umirajo. Vsakdo izmed njih je imel svoje življenje, družino, sanje, upanje in načrte. Spoštovani, živimo v državi, kjer ne divja vojna, s ponosom lahko govorimo svoj materni jezik, ob priložnostih, kot je današnji dogodek, lahko dvignemo svojo zastavo in zapojemo slovensko himno. Za vse to smo lahko hvaležni našim borkam in borcem, ki so se bojevali v narodno-osvobodilni borbi kot osamosvojitelji leta 1991 ter vsem tistim, ki so se zavzemali za svobodo in zanj darovali tudi svoje življenje. Ravno zaradi tega moramo ohraniti mir. Naj nam bo ta kraj, kjer stojimo, v spomin in opomin, da se grozote vojne nikoli več ne bi ponovile.“

Slovesnost so s kulturnim programom obogatili člani Literarne sekcije Kud Gaj Zg. Polskava in učenci OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava, podružnica Zg. Polskava, Turistično društvo Klas, moški pevski zbor Obrtnik, harmonikar pa je zaigral himno. Sledilo je polaganje venca, prisotni pa so bili tudi praporščaki iz sosednjih krajevnih organizacij Borcev za vrednote NOB.

Amadeja Mlakar

Last modified on Friday, 29 March 2024 11:30
Rate this item
(0 votes)

Najbolj brano

Vreme

 
Zvočni posnetek napovedi

Poišči