Po uspešno prestanem zaslišanju pred pristojnim parlamentarnim odborom in potrditvi v državnem zboru je dr. Monika Kirbiš Rojs s Spodnje Polskave prevzela vodenje Ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj. Ena najizkušenejših slovenskih strokovnjakinj na področju evropske kohezijske politike in regionalnega razvoja je v preteklosti že trikrat opravljala funkcijo državne sekretarke in sodelovala pri pripravi ključnih razvojnih dokumentov države. Z novo ministrico smo se pogovarjali o prvih vtisih po prevzemu funkcije, prioritetah njenega mandata, decentralizaciji Slovenije, črpanju evropskih sredstev ter izzivih, ki jo čakajo v prihodnjih letih.
Kako ste doživeli trenutek, ko ste bili potrjeni za ministrico in nato tudi uradno prevzeli posle? Kaj vam osebno pomeni, da ste postali ministrica Republike Slovenije?
To je bil zame zelo poseben in odgovoren trenutek. Funkcije nisem nikoli razumela kot osebni cilj ali politični prestiž, ampak predvsem kot veliko odgovornost do države, občin, regij, podjetij in ljudi. Ko sem bila potrjena, sem občutila predvsem veliko zaupanje, hkrati pa tudi zavedanje, da Slovenija na področju kohezije, regionalnega razvoja in lokalne samouprave potrebuje konkretne premike. Funkcijo sprejemam z veliko mero spoštovanja in odgovornosti.
Za vami je dolga kariera na področju kohezijske politike in regionalnega razvoja. Koliko trdega dela, odrekanj in vztrajnosti je bilo potrebnih, da ste postali ministrica?
Za mano je več kot dve desetletji dela na področjih, ki jih danes prevzemam tudi politično. Delala sem tako na državni kot lokalni ravni, v občini, vladi, finančnih institucijah in nazadnje v Državnem svetu Republike Slovenije. To področje zahteva ogromno strokovnega znanja, potrpežljivosti in vztrajnosti. Veliko je bilo tudi odrekanj, predvsem zasebnemu času. Toda verjamem, da brez trdega dela, strokovnosti in dolgoročne predanosti ni mogoče voditi tako zahtevnega resorja.
Ste si pred leti predstavljali, da boste nekoč vodili ministrstvo?
Iskreno povedano ne. Vedno sem si želela predvsem strokovno delati in prispevati k razvoju države. Nikoli pa nisem načrtovala funkcij. Življenje in delo te včasih pripeljeta do točke, ko moraš prevzeti odgovornost. Danes čutim, da lahko s svojim znanjem in izkušnjami pomembno prispevam k temu, da Slovenija razvojnih priložnosti ne zamudi.
Kdo vam je bil na tej poti največja opora?
Največja opora mi je bila vedno družina in mož Matej. Brez razumevanja najbližjih takšna pot ne bi bila mogoča. Veliko podpore sem imela tudi med sodelavci in vodji, zlasti pri predsedniku Državnega sveta Republike Slovenije in stranke FOKUS Marku Lotriču ter ljudmi, s katerimi sem skozi leta sodelovala pri projektih na lokalni in državni ravni. Na področju kohezije in regionalnega razvoja človek nikoli ne dela sam, ampak so uspehi vedno rezultat ekipnega dela.

Katere bodo vaše prve konkretne naloge v prvih stotih dneh mandata?
Prva prioriteta bo stabilizacija izvajanja kohezijske politike in preprečitev izgube evropskih sredstev. Slovenija mora do konca leta 2026 doseči ključne finančne mejnike, sicer nam grozi izguba pomembnega dela evropskih sredstev. Posebej kritično je leto 2027. Zato bomo morali takoj pristopiti k uskladitvi proračunskih virov, pospešitvi potrjevanja projektov in odpravi administrativnih zastojev.
Drugi pomemben sklop bo priprava Slovenije na novo programsko obdobje kohezijske politike 2028–2034, kjer bodo pogajanja v Bruslju izjemno zahtevna.
Tretja prioriteta pa bo okrepitev regionalnega razvoja in decentralizacije države. Velika želja je vzpostavitev pokrajin.
Ste si že izbrali ožjo ekipo sodelavcev in državnih sekretarjev?
Izbrali smo državna sekretarja, generalnega sekretarja, vodjo kabineta. Pogovori z ostalimi potekajo. Želim si predvsem kompetentno, delovno in strokovno ekipo ljudi, ki razumejo evropske politike, razvojne procese in delo z občinami. Pri tako zahtevnem resorju je ključno, da ekipa deluje usklajeno in operativno.
Katere lastnosti boste pri svojih sodelavcih najbolj cenili?
Strokovnost, odgovornost, operativnost in sposobnost sodelovanja s terenom. Cenim ljudi, ki znajo reševati probleme, ne ustvarjati novih.
Večkrat ste opozorili na preveliko birokracijo pri črpanju evropskih sredstev. Kje boste začeli z odpravljanjem administrativnih ovir?
Najprej pri poenostavitvi postopkov in digitalizaciji. Sistem je danes preveč razdrobljen, preveč centraliziran in administrativno zahteven. Župani in podjetniki ne potrebujejo novih obrazcev, ampak učinkovito državo, ki zna pomagati. Zato želim vzpostaviti bolj enoten digitalni sistem za evropske projekte, poenostaviti postopke potrjevanja projektov ter pospešiti izplačila.
Hkrati bomo pregledali tudi zakonodajo, od javnega naročanja do prostorskih postopkov, saj prav tam pogosto nastajajo največji zastoji.
Kateri projekt ali ukrep želite izpeljati najprej?
Ena ključnih prioritet bo okrepitev regionalnega razvoja in priprava močnih razvojnih projektov po regijah. Želim, da sredstva usmerjamo v projekte z resničnim učinkom: v infrastrukturo, stanovanja, vodovode, razvoj mestnih jeder, javni promet, gospodarske cone ipd.
Ena od vaših odmevnejših napovedi je selitev ministrstva v Maribor. Kdaj bi se ta proces lahko začel?
To ni vprašanje ene same stavbe, ampak širše decentralizacije države. Sama verjamem, da mora država svoje institucije bolj enakomerno razporediti po Sloveniji. Prvi koraki se lahko začnejo relativno hitro, vendar morajo biti dobro pripravljeni in premišljeni.
Kako daleč so že priprave na selitev in kakšni bodo prvi koraki?
V petek, 5. junija smo prevzeli posle. Najprej bo potreben pregled organizacijskih, finančnih in kadrovskih vidikov. Ključno je, da proces ne oslabi delovanja ministrstva, ampak ga dolgoročno okrepi. Potrudili se bomo sedež prenesti čim prej.
Kaj bi sedež ministrstva v Mariboru pomenil za vzhodno Slovenijo?
Predvsem pomembno simbolno in razvojno sporočilo. Slovenija ne sme biti centralizirana zgolj v Ljubljani. Če želimo policentrični razvoj države, moramo okrepiti tudi druge regijske centre. Maribor ima znanje, univerzo, razvojni potencial in geostrateški položaj, da lahko prevzame pomembnejšo državno funkcijo.
Se vam zdi, da je decentralizacija države nujna za bolj uravnotežen razvoj Slovenije?
Da. To ni več ideološko vprašanje, ampak razvojna nujnost. Regionalne razlike se povečujejo, med regijami in znotraj njih. Če se razvija samo center, država dolgoročno slabi. Potrebujemo močne regije, več pristojnosti na regionalni ravni in bolj uravnotežen razvoj celotne države.
Opozorili ste, da Sloveniji grozi izguba več kot 200 milijonov evrov evropskih sredstev. Ste prepričani, da lahko ta sredstva še rešite?
Čas je zelo omejen, vendar verjamem, da lahko z odločnim ukrepanjem velik del teh sredstev še rešimo. Potrebni bodo hitri postopki, usklajeno delovanje vlade in realna proračunska podpora izvajanju projektov.
Kje vidite Slovenijo in njene regije ob koncu tega mandata?
Želim si Slovenije z močnejšimi regijami, manj centralizacije, boljšim javnim prometom, večjo razvojno samozavestjo in učinkovitejšim črpanjem evropskih sredstev. Želim si bolj moderne države, ki bo razvojne prioritete določala strateško in dolgoročno.
Kakšno sporočilo bi kot nova ministrica poslali občinam, podjetnikom in mladim, ki pričakujejo hitrejši razvoj države?
Občine, podjetniki in mladi morajo imeti občutek, da država ni ovira, ampak partner. Slovenija ima ogromno razvojnega potenciala, naloga države pa je, da ga zna sprostiti.
Kako boste usklajevali zahtevno ministrsko funkcijo z zasebnim življenjem?
To zagotovo ni enostavno, vendar verjamem v dobro organizacijo časa in podporo družine. Pomembno je, da človek kljub zahtevnim funkcijam ohrani stik z ljudmi in vsakdanjim življenjem.
Kaj najraje počnete, ko si vzamete čas zase?
Najraje čas preživim doma, v naravi ali v domačem okolju na Štajerskem. Takšni trenutki me umirijo in mi dajo novo energijo. Sem tudi precej introvertirana oseba, zato mi mir in tišina napolnita baterije, kadar me vsakdanjik izčrpa.
Po čem želite, da se vas ljudje spominjajo ob koncu mandata?
Predvsem po tem, da sem delala strokovno, pošteno in v dobro države. Želim si, da bi ljudje rekli, da smo v tem času naredili konkretne premike, pri razvoju regij, decentralizaciji države in učinkovitejšem koriščenju evropskih sredstev.

























