Ohranjanje rodovitne zemlje je skrb vsakega, ki prideluje rastline in želi, da bi zemlja ostala rodovitna in zdrava. Na tržišču je sicer veliko pripravkov za pospeševanje rasti in dohranjevanje zemlje, vendar je trend samooskrbe ta, da si čim več pripravkov izdelamo sami. Zlasti je pomembno, da stvari, ki bi bile odpadek, uporabimo v koristne namene. Tak primer so tudi jajčne lupine, ki jih je zlasti veliko ob prazničnih dneh. Jajčne lupine vsebujejo kalcijev karbonat, ki je nujno potreben za rast rastlin, zato ga vsaj dvakrat letno (spomladi in jeseni) dodamo zemlji. Zlati tiste prsti, ki so po kemijski sestavi skromne (nizek pH, torej kisle in z malo mikroelementi) moramo dodatno dohranjevati. Kalcijev karbonat aktivira delovanje mikroorganizmov, zato je nujno potreben v prsti.
Dosedanja spoznanja o kalcijevem karbonatu kažejo, da se le ta sprošča pri preperevanju kamnin in prehaja tudi v prsti. Na območjih s humidno klimo je pogosto kalcijev karbonat že izpran. Prisotnost karbonatov v prsti je pomembna kot hranilo rastlinam ter za potek pedogenetskih procesov. Metoda merjenja temelji na reakciji med prstjo (ki vsebuje ali pa ne CaCO3) in klorovodikovo kislino HCl, pri čemer se ob prisotnosti karbonatov v prsti sprošča CO2, ki ga v zaprtem sistemu Scheibljerevega kalcimetra izmerimo glede na dvig vodnega stebra zaradi pritiska sproščenega CO2, v naravi pa slišimo kot šum in vidimo izhajajoče mehurčke. Sproščenemu CO2 izmerimo prostornino in glede na temperaturo in pritisk preračunamo v količino CaCO3. Če so prisotni še drugi karbonati (MgCO3, FeCO3) nastane manjša računska napaka, ker le-te jih ne uspemo natančno izmeriti. Počasno sproščanje CO2 kaže na prisotnost MgCO3 ali na večjo vsebnost organskih snovi. Delež karbonatov v prsti pomembno vpliva na kationsko izmenjalno kapaciteto, na reakcijo prsti ter kaže na razvojno stopnjo prsti.
Glede na pomembno vlogo karbonatov v prsti priporočljivo, da si tekom leta shranjujemo jajčne lupine, ki so bogate s karbonati in jih uporabimo v jeseni in spomladi. Ker so ljudje že v davni preteklosti poznali učinke jajčnih lupin na prsti in se je v zadnjih desetljih tudi zaradi zmanjšanega interesa po lastni samooskrbi izgubilo vedenje o uporabi jajčnih lupin, smo naredili na Učnem poligonu za samooskrbo Dole poskus, kako in kdaj je največji izkoristek teh lupin za prst.
Ugotovili smo, da če uporabimo na pol strene jajčne lupine, se kalcijev karbonat zadrži v delčnih lupih, saj ni dostopen zemlji. In nasprotno, če jajčne lupine zmeljemo v prah, se 20x poveča izdatnost jajčnih lupin, saj je preko prahu karbonat dostopen in se takoj vgradi v zemljo.
Za poskus smo uporabili 10 % solno kislino (klorovodiko kislino), ki se sicer kupi kot 20 % in jo razrečimo z vodo. Nato pokapamo 3 kapljice solne kisline na večje kose jajčnih lupin. Nato z mlinčkom za kavo zmeljemo jajčne lupine (če imate od mletja drugih sestavin kava mlin malo umazan, vam ga bodo jajčne lupine lepo počistile).
Ko zmeljemo jajčne lupine v prah in znova poskusimo reakcijo s solno kislino, se razvijejo bujni mehurčki. Zmlete jajčne lupine potrosimo po zemlji tako, da za 1 m2 gredice oz. njive porabimo eno pest zmletih jajčnih lupin. To je potem zaloga za obogatitev prsti in vidno bo vplivala za rast rastlin spomladi. Če zalivamo rastline, lahko lupine prelijemo z deževnico oz. vodo za zalivanje in na ta način obogatimo prst. V hladni polovici leta, ko kurimo, posušimo jajčne lupine (nikoli ne meljite vlažnih, mokrih, ker ne bo šlo) in si naredimo zalogo te koristne sestavine.
Ana Vovk
Slika 1. Solno kislino razrečimo na 10 %, ker je ta koncentracija dovolj za poskus vsebnosti karbonatov tako v zemlji, v kamninah kot tudi v jajčnih lupinah
Slika 2. Solna kislina ostane na jajčni lupini in topi karbonatov, kar je znak, da uporaba takih večjih kosov jajčnih lupin za zemljo ni koristna.
Slika 3: Jajčne lupine meljemo enako kot druge sestavine (kot kavo, zelenjavo za vegeto)
Slika 4. Zmlete jajčne lupine ob stiku s solno kislino bujno reagirajo, kar pomeni, da se sproščajo karbonati, ob tem nastane voda in izhaja CO2.
Slika 5. Jajčne lupine namočene v vodi za zalivanje bodo čez čas dobile neprijeten vonj, zato zlijemo vodo iz njih, ko daljši čas ne bomo zalivali. Nato lahko ponovno na jajčne lupine nalijemo vodo.
Slika 6. Zmlete lupine shranemo v rabljen stekleni kozarec in jih imamo potem vedno pri roki.
