Glavni izvršni direktor skupine Impol Andrej Kolmanič o razmerah na evropskem trgu, gibanju cen surovin in energije, kadrovskih izzivih, načrtovanih investicijah in priložnostih, ki jih prinašajo specializacija, digitalizacija in recikliranje
V zahtevnem in nepredvidljivem tržnem okolju Impol ostaja usmerjen v stabilno prodajo, učinkovite procese in izdelke z višjo dodano vrednostjo.
Besedilo: Nina Potočnik, direktorica za kadre

Kako se bodo po vaših pričakovanjih v prihodnjih mesecih gibali naročila, prodaja in povpraševanje?
Povpraševanje ostaja precej razdrobljeno. Kupci se odločajo previdneje, naročila oddajajo za krajša obdobja in od dobaviteljev zahtevajo vedno večjo prilagodljivost. Razmere se razlikujejo tudi med posameznimi segmenti. V delu avtomobilske industrije je povpraševanje še vedno zadržano, medtem ko pri nekaterih zahtevnejših izdelkih, litih palicah in specializiranih programih zaznavamo boljšo dinamiko. Naš cilj ni količinska rast za vsako ceno. Za nas so pomembnejši kakovost prodajnega miksa, boljša izkoriščenost kapacitet in večji delež izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Zato pričakujemo stabilno prodajo, pri kateri bodo na poslovni rezultat bolj kot same količine vplivali zahtevnost izdelkov, kakovost izvedbe in stroškovna učinkovitost.
Dolgoročni temelji aluminijske industrije sicer ostajajo dobri. Elektrifikacija, obnovljivi viri energije, energetska infrastruktura, transport in lahke konstrukcije bodo povečevali uporabo aluminija. Združenje European Aluminium ocenjuje, da bi se lahko evropsko povpraševanje do leta 2040 povečalo za približno 30 odstotkov v primerjavi z letom 2022. Tudi evropski avtomobilski trg kaže nekatere pozitivne znake, zlasti pri elektrificiranih vozilih, vendar se ti impulzi po dobaviteljski verigi še ne prenašajo enakomerno.
Kako bi opisali trenutne razmere na domačih in tujih trgih?
Za Impol je domači trg predvsem Evropa, saj v Sloveniji prodamo le približno pet odstotkov svojih izdelkov. Na naše poslovanje zato bistveno bolj kot razmere na slovenskem trgu vpliva širše evropsko industrijsko okolje. To trenutno zaznamujejo previdnost pri investicijah, kratkoročno načrtovanje naročil in močan poudarek kupcev na cenovni konkurenčnosti, kakovosti in zanesljivosti dobav. Evropsko gospodarstvo sicer ostaja razmeroma odporno, vendar je okrevanje še vedno šibko, industrijska aktivnost pa neenakomerna. Razmere se razlikujejo tudi med državami in panogami. Prav zato ostajajo za nas ključni razpršenost trgov, prilagodljivost prodajnega programa in tesno sodelovanje s kupci.
Hkrati opažamo, da trg postaja vse bolj regionaliziran. ZDA, Kitajska in druge države krepijo zaščito svojih strateških industrij, povečujejo se trgovinske ovire, spreminjajo pa se tudi carinski pogoji in pravila o poreklu materiala. Evropa je pri aluminiju močno odvisna od uvoza, zato je izpostavljena tako trgovinskim kot dobavnim tveganjem. Naš odgovor je večja razpršenost kupcev in programov, še tesnejše razvojno sodelovanje s kupci in usmerjanje v segmente, kjer ni odločilna samo najnižja cena. V ospredje stopajo tudi kakovost, tehnično znanje, zanesljivost dobav in sposobnost hitrega prilagajanja.

Kaj pričakujete pri gibanju cen surovin, energije in drugih stroškov?
Pri surovinah in energiji pričakujemo nadaljevanje precejšnje volatilnosti. Cene aluminija bodo občutljive na geopolitične razmere, omejitve dobav, gibanje zalog, trgovinske ukrepe in povpraševanje hitro rastočih panog. Aktualna napoved Svetovne banke predvideva, da bi bile lahko povprečne cene aluminija v letu 2026 približno 22 odstotkov višje kot leto prej, tveganja pa ostajajo usmerjena predvsem navzgor.
Pomemben stroškovni dejavnik ostaja energija. Evropska industrija ima v primerjavi z nekaterimi globalnimi konkurenti še vedno bistveno višje cene električne energije in plina, dodatna geopolitična tveganja pa povečujejo možnost novih nihanj. Pritiske pričakujemo tudi pri transportu, zavarovanju dobav, plačah, vzdrževanju in izpolnjevanju vse obsežnejših regulatornih zahtev. Zato bodo še naprej ključni pravočasno upravljanje cenovnih tveganj, dobro usklajevanje nabave in prodaje, učinkovito upravljanje zalog ter zmanjševanje porabe energije in materialnih izgub. Vse pomembnejša postaja tudi sposobnost zagotavljanja kakovostnega odpadnega aluminija. Ta ni več samo cenejša surovina, ampak postaja strateški vir.
Kakšne so trenutne potrebe skupine Impol po novih zaposlenih in kako zahtevno je pridobivanje ustreznih kadrov?
Trenutno imamo nekaj odprtih delovnih mest, predvsem v proizvodnji in vzdrževanju, saj se bo letos upokojilo večje število naših dolgoletnih sodelavcev. Mnogi med njimi so se Impolu pridružili v letih 1985 in 1986, ko je podjetje intenzivno zaposlovalo, danes pa po štiridesetih letih dela zasluženo zaključujejo svojo poklicno pot. Ob tem racionaliziramo predvsem delovna mesta v režijskih službah.
V zadnjih letih smo strokovne ekipe okrepili z zaposlovanjem kadrov s področij metalurgije, strojništva in drugih tehničnih ved. Pomemben del naše dolgoročne kadrovske strategije predstavlja tudi štipendiranje. Nekateri naši štipendisti bodo tako v prihodnjih letih pri nas začeli svojo karierno pot. Razpoložljivost ustreznega kadra kljub temu ostaja velik izziv, predvsem na področju proizvodnje in vzdrževanja, kjer med mladimi upada zanimanje za opravljanje tovrstnih poklicev.
Na kadrovske potrebe zato ne moremo odgovarjati samo z novim zaposlovanjem. Pomembni bodo razvoj obstoječih zaposlenih, mentorstvo, štipendiranje, sodelovanje s šolami, širjenje kompetenc med delovnimi mesti ter uporaba digitalizacije in avtomatizacije povsod tam, kjer lahko zmanjšamo rutinsko delo. Ključno je, da tehnično znanje ohranimo in ga pravočasno prenesemo na mlajše generacije.
»Največjo priložnost vidimo v specializaciji. Evropski proizvajalci težko tekmujemo zgolj z najnižjo ceno, lahko pa smo uspešni zaradi znanja, kakovosti, prilagodljivosti, razvojnega sodelovanja in zanesljivosti. Pomembne priložnosti predstavljajo zahtevnejše aluminijeve zlitine, izdelki z višjo stopnjo finalizacije ter rešitve z nižjim ogljičnim odtisom.«
Andrej Kolmanič, glavni izvršni direktor
Kakšne investicije in razvojne projekte načrtujete? Lahko pričakujemo tudi širitev proizvodnje ali razvoj novih programov?
Naša investicijska politika bo ostala premišljena. Ne načrtujemo širitev zgolj zato, da bi povečevali količine. Prednost bodo imele investicije, ki omogočajo zanesljivo surovinsko oskrbo, reciklažo, proizvodnjo zahtevnejših izdelkov, izboljšujejo kakovost in zanesljivost procesov, zmanjšujejo stroške ter povečujejo varnost in energetsko učinkovitost.
Nadaljevali bomo razvoj digitalnih sistemov, povezovanje proizvodnih in poslovnih podatkov, uvajanje umetne inteligence in uporabo poslovne analitike. Pomembni so tudi zajemanje podatkov neposredno iz strojev, digitalna sledljivost kakovosti, avtomatizacija laboratorijskih in proizvodnih postopkov ter izboljševanje logističnih in materialnih tokov.
Razvojni poudarek ostaja na novih zlitinah, zahtevnejših materialih, večji stopnji finalizacije izdelkov in uporabi recikliranih surovin. Od začetka leta 2026 je CBAM prešel v dokončno fazo, zato postajajo točni in dokazljivi podatki o vgrajenih emisijah, izvoru materiala in ogljičnem odtisu vse pomembnejši del konkurenčnosti izdelka.
Kje vidite največje poslovne priložnosti v prihodnjih mesecih?
Največjo priložnost vidimo v specializaciji. Evropski proizvajalci težko tekmujemo zgolj z najnižjo ceno, lahko pa smo uspešni zaradi znanja, kakovosti, prilagodljivosti, razvojnega sodelovanja in zanesljivosti.
Pomembne priložnosti predstavljajo zahtevnejše aluminijeve zlitine, izdelki z višjo stopnjo finalizacije, uporaba aluminija v energetiki, transportu in infrastrukturi ter rešitve z nižjim ogljičnim odtisom.
Velik potencial vidimo tudi v recikliranju in vzpostavljanju zaprtih materialnih zank s kupci. Recikliranje aluminija zahteva le majhen del energije, ki je potrebna za proizvodnjo primarnega aluminija. Dostop do kakovostnega odpadnega materiala bo zato postajal vse pomembnejša konkurenčna prednost.
Katera tveganja bodo po vašem mnenju najbolj zaznamovala prihodnje poslovanje?
Med največjimi tveganji ostajajo šibko evropsko gospodarsko okolje, neenakomeren dotok naročil, nihanje cen aluminija in energije, trgovinske omejitve, pritisk uvoza, razpoložljivost kakovostnega recikliranega materiala in pomanjkanje ustreznega kadra.
Dodatno tveganje predstavlja hitro naraščanje administrativnih in trajnostnih zahtev, še posebej, če kupci oziroma trg s tem povezanih stroškov ne bodo ustrezno priznali.
Ali pričakujete boljšo, podobno ali zahtevnejšo jesen kot v preteklem letu?
S tržnega vidika pričakujem podobno zahtevno, morda nekoliko bolj volatilno jesen kot lani. Ne računamo na hitro in splošno okrevanje evropske industrije. Naročila bodo verjetno še naprej prihajala neenakomerno, kupci bodo previdni, pritiski na cene in dobavne roke pa bodo ostali veliki.
V Impolu v jesen vstopamo dobro pripravljeni. Imamo jasno usmeritev v izdelke z višjo dodano vrednostjo, učinkovitejše obvladovanje stroškov in obratnega kapitala ter določene nadaljnje korake pri digitalizaciji in izboljševanju prodajnega programa.
Jesen bo nedvomno zahtevna, vendar verjamemo, da jo bomo zaradi že sprejetih ukrepov lažje obvladovali. To nam daje realne možnosti, da leto zaključimo stabilno in hkrati ustvarimo trdne temelje za nadaljnji razvoj.
Še več novic iz Impola lahko preberete v najnovejši številki Metalurga






























