Juhartov dvorec stoji na Mariborski cesti 16. Ime nosi po veleposestniku in lesnem trgovcu Francu Juhartu.
Franc Juhart se je leta 1917 lotil velikopotezne prezidave obstoječe baročne stavbe. Načrt za prezidavo je 4. aprila 1917 izdelal mariborski stavbni mojster Max Czeike (1879−1945). Izvedena stavba se od načrtovane razlikuje v le nekaj nepomembnih detajlih. V tlorisu ima obliko črke L, na dvoriščni strani ima odprt arkadni hodnik. Dvorec se ponaša z neobaročno oblikovano fasado, ki jo poudarjajo s štukom okrašeno ovalno čelo, balkonček z balustradno ograjo in okna z bogatimi okvirji. Nad osrednjim oknom vidimo črki Jh, ki opozarjata na lastnika in naročnika. Fasado Juhartovega dvorca krasi kartuša z reliefno upodobitvijo cesarja Jožefa II., ki orje. Prizor je neposredno povezan z dejavnostjo naročnika, torej Juharta, saj je imela ta stavba sprva funkcijo sedeža veleposesti, verjetno pa namiguje tudi na gospodarjevo dobrotljivost (po vzoru cesarja) do kmetov, ki delajo na njegovih posestvih. Poleg tega prizora o Juhartovi dejavnosti priča tudi kip sv. Jurija v vogalu dvorca. Ta je med drugim zavetnik kmetov, konj in živine ter priprošnjik za vreme. Kip, ki je bil končan leta 1918, lahko pripišemo mariborskemu kiparju Ivanu Sojču (1879−1951). Okolica dvorca je bila nekoč parkovno urejena.
Piše: Simona Kostanjšek Brglez, ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, 2020.
Besedilo je nastalo v okviru projekta Umetnost za turizem. Umetnostnozgodovinske vsebine kot podlaga razvoju trajnostnega turizma Vzhodne Slovenije, ki ga sofinancirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS in Evropski sklad za regionalni razvoj, in v okviru raziskovalnega programa Slovenska umetnostna identiteta v evropskem okviru (P6-0061), ki ga iz državnega proračuna sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS.