Občina Slovenska Bistrica je v sodelovanju s Centrom za kreativnost/MAO lani izmed trinajstih prijavljenih izbrala štiri ustvarjalce, ki so v okviru pospeševalnika Crouzator razvijali prototipe, produkte in storitve za ohranjanje in vrednotenje lokalne kulturne dediščine. Po šestih mesecih so ustvarjalci svoje izdelke in dejavnosti predstavili na skupni razstavi v obnovljenih prostorih bivšega podjetja Crouzet.
Pod finančno, mentorsko in strokovno podporo Občine in Centra za kreativnost so svoje zamisli izpopolnjevali Danuška Hauptman, Natalija Sinkovič, Hana Nekrep in Jure Kozmus.
Danuška Hauptman je izvedla delavnice ustvarjanja iz recikliranega aluminija, ki kot trajnostni element kulturne dediščine predstavlja pomemben prispevek k razvoju mestnega jedra.
»Kot strastna oblikovalka nakita in profesorica likovne pedagogike sem zaznala potrebo po ustvarjanju prostora, kjer bi lahko ljudje pridobili znanje o trajnostnem oblikovanju nakita in obenem razvijali svoje ustvarjalne veščine. Zavedanje o pomenu recikliranega aluminija kot trajnostnega materiala in sodelovanje z Impolom, ki je priznan proizvajalec aluminija, je dodatno okrepilo mojo motivacijo. Želela sem ustvariti projekt, ki bi ne le spodbujal ustvarjalnost in kreativnost, temveč bi tudi ozaveščal ljudi o pomembnosti trajnostnega načina življenja,« je o svoji zamisli povedala oblikovalka.
Aluminij, kot trajnostni element kulturne dediščine Slovenske Bistrice sta zaradi potenciala za razvoj mestnega jedra, v svoji zamisli izkoristila tudi Jure Kozmus in Hana Nekrep, ki sta tekom projekta razvila prenosno arhitekturno inštalacijo, paviljon iz prefabriciranega aluminija.
»Oblikovala sva kulturno inštalacijo, paviljon iz aluminija, ki sva ga izbrala zaradi lokalne, zelo močne industrije. S svojo idejo sva želela nekako obuditi urbani prostor, na katerega v manjših krajih pogosto pozabimo. Zamislila sva si paviljon, ki bi privabil ljudi, ki bi se lahko v senci družili in prepoznali kvalitete prostora. V Slovenski Bistrici imamo lepo srednjeveško arhitekturo, s paviljonom pa bi v mesto lahko prinesli tudi moderne oblike in predstavili nove možnosti oblikovanja in obdelave,« sta svojo zamisel predstavila Jure Kozmos in Hana Nekrep.
Slikarka, ilustratorka in arhitektka Hana Nekrep je v okviru pospeševalnika dodatno razvila idejo ilustracij tipične slovenjebistriške nesnovne kulturne dediščine, kjer so izmed protagonisti njenih del tudi bistriška Bela dama, Vodovnik in Jezernik.
»V Sloveniji imamo strašno lepo kulturno nesnovno dediščino, bitja iz bajk, pravljic in etnološka bitja kot sta kurent in parkelj. Prebirala sem pravljice našega prostora, odkrila katera bitja se skrivajo v pohorskih gozdovih in okolici Bistrice, celo na gradu. Izbrala sem lokacije, jih naslikala z akvareli, ter jih spremenila v razglednice, magnete, broške in vrečke.
Združila sem snovno in nesnovno dediščino, ker se mi zdi lepo, da na tak način v svoj prostor privabimo tujce, hkrati pa se tudi sami začnemo zavedati svojih zakladov,« je povedala Hana Nekrep.
Natalija Sinkovič v okviru svoje zamisli "Bistriške hiše" ustvarja lončene čajne svečnike, ki predstavljajo značilne slovenjebistriške stavbe.
»Pogrešala sem pravi bistriški spominek in odločila sem se, da za to v glini upodobim bistriške hiše. Najprej sem želela ustvariti celotno hišo, kar se je izkazalo za zelo zamudno.
Potem pa sem idejo razvijala naprej. Pročelju markantnih slovenjebistriških hiš sem dodala prostor za čajno svečno in namesto oken oblikovala luknje skozi katere sije svetloba sveče.
Vsak spominek je zapakiran v embalažo s priloženim opisom hiše, s fotografijo in QR kodo, kjer lahko kupci o upodobljeni hiši izvedo še več,« je povedala Natalija Sinkovič, ki ustvarja tudi iz drugih materialov. Na prireditvi je predstavila tudi svoje pletene mojstrovine, unikatne torbice iz navadne pletene vrvi.
»Iz gline še ne ustvarjam dolgo, sem ji pa zelo hvaležna, saj me je veliko naučila. Med drugim tudi to, da ročni izdelki niso narejeni čez noč. Vsak rabi svoj čas.«
Izbrani ustvarjalci so se okviru pospeševalnika udeležili spletnih predavanjih s kreativnimi in podjetniškimi strokovnjaki. Spoznali so različne poslovne modele, razvoj blagovnih znamk, nove tehnologije, trge, vire financiranja, trženjske strategije in digitalno promocijo. Vsak izmed njih je sodeloval z osebnim mentorjem, ki jim je v desetih urah pomagal pri reševanju poslovnih izzivov. Vsak ustvarjalec je za pokritje materialnih stroškov zagona svoje podjetniške ideje prejel 3000 evrov bruto začetnega kapitala.
Prototipi, produkti in storitve, ki so nastali v okviru pospeševalnika, bodo predstavljeni tudi na kanalih in družbenih omrežjih Občine Slovenska Bistrica, RIC in TIC Slovenska Bistrica, Centra za kreativnost/MAO ter na drugih prireditvah in razstavah.
»Ta projekt vidim kot priložnost za vse ustvarjalce in govori tudi o tem, da imamo pri nas veliko ustvarjalnih in inovativnih posameznikov, ter posameznikov za izmenjavo izkušenj.
Današnja predstavitev je pokazala kar nekaj zanimivih stvaritev. Verjamem, da bo to zasnova njihovega nadaljnjega dela. Na območju Cruzeta smo že v preteklosti poskušali ustvariti podjetniški inkubator. Občina je v projekt vključena že kar nekaj časa in v okviru tega se je že izvedlo kar nekaj aktivnosti, tudi fizična obnova prostorov podjetja Crouzet. Upam, da bo po zaključku tega projekta inkubator zaživel in upam, da bomo k sodelovanju uspeli pritegniti tudi lokalno gospodarstvo in srednjo šolo,« je na prireditvi povedal župan.
